Politični in pravni absolutizem je vzporedno s širjenjem državne dejavnosti sredi 18. stoletja reorganiziral upravo in uvedel za dežele in okrožja nova oblastva. Odnosi med staro mestno avtonomijo in državno upravo so se spremenili, ker so novi državni organi začeli posegati s svojimi funkcijami na področja, ki so bila do tedaj pridržana mestni samoupravi. Takim posegom se je ljubljanski magistrat upiral in je večkrat prišel v spore zlasti z okrožnim glavarjem. Iskal je zaščito za staro avtonomijo pri dvornih oblastvih, toda brez uspeha. V absolutistični državi je mestna uprava postala del državnega uradnega aparata in se je morala podrediti državnim oblastvom.