Vprašanje agrarne reforme je bilo ena najtežjih vprašanj, ki jih je leta 1918 začela reševati nova jugoslovanska država. V Sloveniji je prevladovala z izjemo Prekmurja gozdna veleposest, ki pa je reforma ni nameravala prepustiti individualnim lastnikom. Vprašanje lastništva gozdov knezov Auerspergov je bilo v desetletju pred razpadom kraljevine Jugoslavije rešeno tako, da jih je prevzela Začasna državna uprava razlaščenih veleposestniških gozdov (ZDU). Avtor prikazuje prizadevanja lastnikov — knezov Auerspergov, da bi veleposest obdržali. Zaradi negativnega odnosa do Slovencev kot tudi do nove jugoslovanske države Pa niso knezi pri nobeni politični stranki naleteli na razumevanje in podporo in je bila ravno na njihovi veleposesti agrarna reforma še najbolj dosledno izpeljana, čeprav jim je od približno 25.009 ha) ostalo preko 5000 ha, torej več kot je dopuščal zakon.