Sestavek obravnava gradbeno in komunalno dejavnost v Mariboru med obema vojnama. V tej dejavnosti sta jasno zaznavni dve obdobji, ki ju ločuje palača Banovinske hranilnice na ogalu TyrSeve in Slovenske ulice, zgrajena v letih 1931—1932 po načrtih J. Černigoja in S. Deva. Prvo obdobje je svojo naprednost še vezalo na tradicijo, drugo pa je predvsem po zaslugi J. Černigoja osvobodilo mariborsko arhitekturo vsakršne retrospektivnosti in s tem ustvarilo osnovo za ves nadaljnji arhitektonski razvoj mesta.