Urbanizem je zgodovinski pojav, katerega začetki pri nas segajo v regulacijske posege države v gradnjo mest na prelomu 18. in 19. stoletja. Čeprav je beseda »urbanizem« prišla v rabo šele pred nekaj desetletji, pa med protourbanistične ukrepe lahko štejemo odloke Jožefa II o porušitvi mestnih obzidij, širjenje ulic, prediranje novih uličnih potez, gradnjo mostov, železnic in drugih prometnih naprav. Naša mesta 19. stoletja so sicer še kazala tradicionalen značaj (izjema je bil Trst kot monarhično mesto visokega ranga), vendar se je njihova starožitna podoba postopoma spreminjala in to predvsem na račun sprememb v gradbenem tkivu, svoje pa so prispevala tudi prizadevanja za olepšavo mest, urejanje parkov, gradnja javnih stavb. Značilen proizvod svojega časa so tudi monofunkcionalna mesta — to je industrijski in rudarski kraji ter zdravilišča. Obseg vseh naštetih sprememb pomeni merilo, kako se je v konkretnih primerih uveljavilo to, kar smo zasilno imenovali »urbanizem 19. stoletja na Slovenskem«.