Avtor obravnava trditve v literaturi o nastanku radeške papirnice. S pomočjo raziskave zgodovine fužine Žebnik pri Radečah dokažemo, da papirnica ni bil ustanovljena leta 1670, kot se navaja v literaturi. Z raziskavo rojstnih knjig za Radeče smo se približali letnici nastanka radeške papirnice, saj iz zapisa z dne 5. september 1725 izvemo, da je na mestu nekdanje fužine že papirnica (Papyri extructura). Zanimiv je zapis v rojstni knjigi 1740, ko je župnik zapisal slovensko ime Papirnica (Poperniza) za obrat za izdelavo papirja in obenem ime vasi. V radeški papirnici je leta 1769 opravljal poskuse z modrim holandskim sladkornim papirjem in papirjem izdelanim iz žagovine pater Gruber, profesor mehanike na ljubljanskem jezuitskem kolegiju. Nekdanja Fužina, pozneje Papirnica, je danes del vasi Njivice pri Radečah.