Cestno omrežje 18. stoletja je logičen nasledek onega iz 17. stoletja, ki ga je pogojila prevlada voznega prometa nad tovorniškim. Njegov glavni pospeševalec je bil tranzitni promet med Podonavjem in Panonijo ter severnim Jadranom. Večino prometa je prevzela glavna komercialna cesta med Slovensko Bistrico in Postojno, ki je razvila krak preko Konjic na račun enega preko Loč. Ceste v teku stoletja niso doživljale same spremembe tras, temveč tudi tehnične izboljšave, uvedel se je poštni in osebni promet, razvile uslužnostne obrti in gostilne s prenočišči. Po francoskem intermezzu med 18099 in 1814 pa se je začela njihova splošna obnova v smislu novih gradbenotehničnih dosežkov.