Prispevek obravnava razvoj kranjske tovarne Iskra prva leta po končani drugi svetovni vojni in v prvem mandatnem obdobju delavskega samoupravljanja od poletja 1950 do zgodnje pomladi 1952. Poudarek je predvsem na opisu internih težav in problemov, ki so bili pogojeni s samo organizacijo tovarne in njenega proizvodnega procesa ter s stopnjo razvoja takratne jugoslovanske družbe. Vodstvo tovarne, upravni odbor in delavski svet so se z njimi spopadali bolj ali manj uspešno. Prvi del prispevka je napisan pretežno po literaturi, drugi pa na osnovi arhivskega gradiva iz Zgodovinskega arhiva Ljubljana.