Avtor v uvodnem delu opozarja na stališča A. Fischia glede uporabe slovenščine kot jezika sodišč. Nato pa na podlagi gradiva in stališč objavljenih v strokovnem časopisu Slovenski pravnik v letih 1871—1918 prikaže jezikovno problematiko sodišč na slovenskem etničnem ozemlju. Vidimo, da seje slovenščina s težavo prebijala na sodišča na Koroškem, Spodnjem Štajerskem, v Primorju, pa tudi na Kranjskem.