V prispevku avtor opisuje ljubljanski grad v času, ko so ga uporabljali v specifične namene: kot prostor za internacijo vojaško sposobnih državljanov sovražnih držav, preiskovalni zapor in zapor za obsojence. Grad so tudi že prej uporabljali kot zapor, toda nikoli do tedaj ni v njem bivalo toliko pripadnikov različnih nacionalnosti (več kot 14), ljudi različne izobrazbe, družbenega in socialnega izvora, kar kaže zanimive kriterije avstrijskih oblasti pri določanju svojih sovražnikov. Avtor se podrobneje ukvarja z življenjskimi razmerami jetnikov: higijene, bivanjskih prostorov, zdravstvenega stanja ...