Prispevek govori o urarskih mojstrih, ki so v 19. stoletju delovali v Ljubljani in katerih hišne in žepne ure so ohranjene v muzejskih in privatnih zbirkah v Sloveniji, v Zagrebu in v Avstriji. Ohranjeni primerki iz prve polovice 19. stoletja, nastali v delavnicah Baltazarja Hofmana, Antona Regalyja in Leonharda Heicheleja, so hišne ure, oblikovane v duhu dunajskega empirà, čisto na začetku stoletja pa je še nekaj primerkov tabernakljastih ur, nastalih kot reminiscenca baročnega oblikovanja. V drugi polovici stoletja, ko so v sosednjih deželah delovale že dobro razvite manufakture, predstavljajo imena ljubljanskih urarjev na uvoženih urah le še garancijo za dobro kvaliteto in reklamo za njihove delavnice. Domači mojstri namreč v svojih majhnih delavnicah niso mogli več tekmovati z mehanizirano proizvodnjo v večjih centrih in se je delovanje ljubljanskih urarjev omejilo zgolj na prodajanje in popravljanje ur.