V članku predstavljam izsledke in izkušnje poučevanja in učenja zgodovine na temelju dveh razvojnih nalog Zavoda RS za šolstvo, in sicer Uvajanje medpredmetne kompetence učenje učenja v pouk (2013–2016) in Formativno spremljanje/preverjanje (2015–2017). Rezultat prve razvojne naloge je zlasti navajanje dijakov na učinkovite bralne učne strategije za učenje zgodovine, rezultat druge pa formativno spremljanje in preverjanje znanja in učenja zgodovine. Pri bralnih učnih strategijah so se za učinkovite izkazale podčrtovanje ključnih besed in pisanje povzetkov oz. Paukova strategija kot kombinacija obojega (ključne besede, pomembne podrobnosti, povzetek). Formativno spremljanje pa omogoča učinkovito spremljati in preverjati znanje in učenje zgodovine od načrtovanja osebnih ciljev glede na skupne učne cilje do izpeljave kriterijev uspešnosti iz učnih ciljev, zbiranja dokazov o doseganju učnih ciljev in sporočanja povratne informacije glede na kriterije uspešnosti. Dijaki se glede na kriterije uspešnosti samovrednotijo, učinkovito je vrstniško vrednotenje in učiteljevo vrednotenje. Namen povratne informacije je pri dijakih opredeliti močna področja kot tudi tista, ki jih lahko izboljšajo. Pokaže se tudi poti in strategije za izboljšanje učnih dosežkov.