Pomen cistercijanskega samostana Stična, ustanovljenega 24. septembra 1136, je za slovensko zgodovino večplasten. Do ustanovitve ljubljanske škofije leta 1461/62 lahko Stično nesporno štejemo za središče verskega življenja na Kranjskem in verjetno še precej čez meje te dežele. V obdobju srednjega veka je Stična veljala za enega najpomembnejših kulturnih centrov na ozemlju današnje Slovenije. Tako verski kot tudi kulturni pomen pa sta imela osnovo na finančni zmogljivosti samega samostana. Tudi tu je stiška cisterca presegla okvir skromnega samostana, saj je veljala za precej premožno celo v evropskem merilu. Poleg različnih pogodb so urbarji eni od najpomembnejših virov za razumevanje gospodarske slike tega dolenjskega samostana. Prispevek poskuša na podlagi arhivskih virov in natančne študije ohranjenih urbarjev rekonstruirati manjkajoči del »fonda« stiških urbarjev in urbarialnih registrov.