logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Dogodki

/

Predavanja

What was the European Counter-Revolution, 1917-1923?


Soavtor(ji):Rok Stergar (mod.)
Leto:2019
Založnik(i):Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, Ljubljana, Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Jezik(i):angleščina
Vrst(e) gradiva:video
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja John Paul Newman je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Opis
Proti koncu prve svetovne vojne sta propad velikih evropskih imperijev in razpad uveljavljenega reda na mnogih delih celine (zlasti v Srednji Evropi) celino spremenila v prizorišče novih političnih in socialnih projektov. Tako kot komunisti so tudi protirevolucionarji, običajno na čelu z nastajajočimi radikalnimi desničarskimi obrobnimi skupinami, oblikovali svoje utopije. Leta 1917-1923 za njih predstavljajo trenutek, ki je rodil mitologijo nasilnih političnih konfrontacij; bile so seveda protikomunistične, tudi antisemitske in običajno protiliberalne. Protirevolucija je bila več kot le negacija revolucije: četudi ji je manjkala programatična strogost komunizma, je bila zasnovana kot pozitiven politični projekt, ki je predstavljal grožnjo tako za liberalni politični red kot za komuniste. Predavanje bo poskušalo protirevolucijo predstaviti kot samostojen politični projekt in ponuditi nekaj premislekov o njeni politični kulturi, njenih uspehih in neuspehih ter posledicah za Evropo v obdobju med vojnama. John Paul Newman je predavatelj evropske zgodovine 20. stoletja na Irski nacionalni univerzi v Maynoothu. Doktoriral je na University of Southampton in bil v letih 2008- 2011 na University College Dublin ERC postdoktorski raziskovalec v okviru projekta Paramilitary Violence after the Great War, ki ga je vodil Robert Gerwarth. Raziskuje sodobno zgodovino Balkana in Srednje Evrope, s fokusom na Jugoslaviji, Bolgariji, Makedoniji in Češkoslovaški. Ukvarja se z veterani, paravojaškim nasiljem in drugimi posledicami 1. svetovne vojne. Je avtor monografije Yugoslavia in the Shadow of War: Veterans and the Limits of State-building 1903-1945 (Cambridge University Press, 2015; leta 2018 sta izšla broširana izdaja in srbski prevod), souredil je zbornike The First World War and Veterans' Internationalism (Palgrave Macmillan 2013), Sacrifice and Rebirth: The Legacy of the Great War in East-Central Europe (Berghahn, 2016) in World War One in Central and Eastern Europe: Politics, Conflict, and Military Experience (I.B. Tauris, 2018). Je tudi avtor poglavja "Revolution and Counter Revolution in Europe, 1917-1923" v The Cambridge History of Communism (2017).
Metapodatki (11)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/41359
    • naslov
      • What was the European Counter-Revolution, 1917-1923?
      • Kaj je bila evropska protirevolucija, 1917-1923?
    • avtor
      • John Paul Newman
    • soavtor
      • Rok Stergar (mod.)
    • predmet
      • prva svetovna vojna
      • Srednja Evropa
      • Vzhodna Evropa
      • kolektivni spomin
      • WW I
      • Central Europe
      • Eastern Europe
      • collective memory
    • opis
      • Proti koncu prve svetovne vojne sta propad velikih evropskih imperijev in razpad uveljavljenega reda na mnogih delih celine (zlasti v Srednji Evropi) celino spremenila v prizorišče novih političnih in socialnih projektov. Tako kot komunisti so tudi protirevolucionarji, običajno na čelu z nastajajočimi radikalnimi desničarskimi obrobnimi skupinami, oblikovali svoje utopije. Leta 1917-1923 za njih predstavljajo trenutek, ki je rodil mitologijo nasilnih političnih konfrontacij; bile so seveda protikomunistične, tudi antisemitske in običajno protiliberalne. Protirevolucija je bila več kot le negacija revolucije: četudi ji je manjkala programatična strogost komunizma, je bila zasnovana kot pozitiven politični projekt, ki je predstavljal grožnjo tako za liberalni politični red kot za komuniste. Predavanje bo poskušalo protirevolucijo predstaviti kot samostojen politični projekt in ponuditi nekaj premislekov o njeni politični kulturi, njenih uspehih in neuspehih ter posledicah za Evropo v obdobju med vojnama. John Paul Newman je predavatelj evropske zgodovine 20. stoletja na Irski nacionalni univerzi v Maynoothu. Doktoriral je na University of Southampton in bil v letih 2008- 2011 na University College Dublin ERC postdoktorski raziskovalec v okviru projekta Paramilitary Violence after the Great War, ki ga je vodil Robert Gerwarth. Raziskuje sodobno zgodovino Balkana in Srednje Evrope, s fokusom na Jugoslaviji, Bolgariji, Makedoniji in Češkoslovaški. Ukvarja se z veterani, paravojaškim nasiljem in drugimi posledicami 1. svetovne vojne. Je avtor monografije Yugoslavia in the Shadow of War: Veterans and the Limits of State-building 1903-1945 (Cambridge University Press, 2015; leta 2018 sta izšla broširana izdaja in srbski prevod), souredil je zbornike The First World War and Veterans' Internationalism (Palgrave Macmillan 2013), Sacrifice and Rebirth: The Legacy of the Great War in East-Central Europe (Berghahn, 2016) in World War One in Central and Eastern Europe: Politics, Conflict, and Military Experience (I.B. Tauris, 2018). Je tudi avtor poglavja "Revolution and Counter Revolution in Europe, 1917-1923" v The Cambridge History of Communism (2017).
    • založnik
      • Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete
      • Inštitut za novejšo zgodovino
    • datum
      • 2019
      • 17. 05. 2019
    • tip
      • video
    • jezik
      • Angleščina
    • pravice
      • licenca: ccByNcSa