Naše tokratno predavanje bo sestavljeno iz treh delov. Prvi del bo namenjen predstavitvi podložniških prošenj kot posebnega zgodovinskega vira. V drugem delu bo sledila analiza obsežnega korpusa podložniških prošenj, ki je nastal v času upora leta 1515. Posebni poudarek bo na 181 podložniških pritožbah/poizvedbah, zapisanih v tolminskem gospostvu pozne jeseni istega leta. V zaključnem delu bodo predstavljene nekatere nove ugotovitve o razmerju med podložniškimi prošnjami, konflikti med zemljiškimi gospodi/zakupniki zemljiških gospostev in prehodom v najbolj nasilne ter radikalne oblike konfliktov – upore. Srednjeveški in zgodnjenovoveški zgodovinarji v Evropi so si vedno bolj enotni, da predstavljajo prošnje enega najpomembnejših komunikacijskih kanalov med gospostvom in podložnikom v poznosrednjeveški in zgodnjenovoveški zgodovini. Če so se jih pogosto lotevali z diplomatskega stališča, jih v zadnjem času vedno bolj dojemajo kot specifični vir, ki vendarle ob nujnem sledenju formi in načinu komunikacije – med tistim, ki izreka prošnjo, in tistim, ki ga prosilec s prošnjo naslavlja – na edinstven način izraža družbeno-ekonomske okoliščine, torej konkretne probleme in stiske. Raziskovalec se mora zavedati, da ima pred seboj določene stereotipe in kodificirane forme ter točno določene argumentacijske strategije, vendar pa lahko v določenih segmentih doseže tudi drugače skoraj popolnoma izgubljene biografske aspekte, še posebej v primerih, ko prošnje izreka podeželsko prebivalstvo. Tovrstni aspekti so zanimivi tudi za aplikacije v sodobni turizem, ki dediščino izkorišča kot inovativni potencial, kar bomo pilotno izvedli v okviru projekta Merlin CV.