Avtorja v prispevku opozorita na problem velikih količin digitalnih zgodovinskih virov, s katerim se bodo srečavali raziskovalci sodobne zgodovine. Bolj nadrobno predstavita slovenske parlamentarne dokumente kot primer pametnih masivnih podatkov. Avtorja menita, da velikih količin tega digitalnega gradiva zgodovinarji ne bodo mogli obdelovati samo z uporabo klasičnih zgodovinskih metod, temveč bodo morali začeti uporabljati še metode in orodja, ki jih razvija digitalna zgodovina, digitalna humanistika in tudi jezikoslovne tehnologije.