V letih 1933–35 so v Jugoslavijo in tako tudi med politike slovenskega naprednega tabora nezadržno pronicale ideje o razširjeni in okrepljeni vlogi države v gospodarskem življenju. O tem ni pričala zgolj spremenjena retorika, ki je nakazovala spremembo političnoekonomske paradigme, temveč tudi programski dokumenti JNS, ki so nosili značaj vsebinskega odmika in jasnega programskega obrata vstran od liberalnih načel družbenogospodarske ureditve