V prispevku so obravnavane različne interpretacije Darwina in evolucijske teorije. Slovenci so se z Darwinom srečevali prek različnih ideoloških usmeritev. Katoliški tabor je v darvinizmu v glavnem videl zaroto liberalcev in mladoslovencev na čelu z »Atilo« Vošnjakom, po drugi strani pa so se slednji zavedali pasti darvinistične teorije oziroma njenih nesrečnih izpeljav. Te so vodile v rasne teorije, to pa je bilo seveda voda na mlin nemški večini, ki se je oprijela Camerijevih, Vogtovih in Haecklovih izpeljav. Janko Sernec je že na začetku sedemdesetih let 19. stoletja poudarjal ločevanje med darvinizmom in njegovimi nesrečnimi izpeljavami, ki so dale moralno in znanstveno podlago za vzpon nacionalizmov v 20. stoletju. V tridesetih letih 20. stoletja se je temeljite interpretacije in lucidne napovedi lotil Vladimir Bartol. VDarwinu je videl nadaljevanje Descartesovega mehaninizajočega sveta, nasproti pa mu je postavil individualno avtonomno dušo, ki si je sposobna sama najti prostor pod svobodnim soncem.