Članek obravnava listino cesarja Friderika III. o izboljšanju kranjskega deželnega grba iz januarja leta 1463, ki spada med pomembnejše dokumente 15. stoletja. Njena izstavitev je postavljena v kontekst zgodovinskega dogajanja v tem burnem obdobju. V sklopu tega je pozornost posvečena tudi ustanovitvi častnih uradov dednega maršala, strežaja in točaja na Kranjskem in v Slovenski marki, saj so vzroki njihovega nastanka tesno povezani z omenjeno listino. Raziskava se ukvarja še z dvaintridesetimi poimensko naštetimi plemiči, pri čemer je dokazano, da ti niso predstavljali celotnega kranjskega kontingenta, namenjenega pomoči cesarju na Dunaj.