Avtorica v svoji razpravi obravnava mrežo družbenih obratov, natančneje pralnice, ki so v socializmu veljale za pot do razbremenitve gospodinjskega dela, saj naj bi z njihovo pomočjo individualno gospodinjstvo, ki ženskam nalaga skrb za družino, postalo del družbene proizvodnje. Množična potrošnja in proizvodnja v Jugoslaviji sta vplivali na vedno večjo dosegljivost pralnih strojev v individualnih gospodinjstvih, kar pa je oteževalo delovanje javnih pralnic. V razpravi je bilo ugotovljeno, da je večina žensk po nakupu pralnega stroja v svojem gospodinjstvu namesto v javnih pralnicah prala doma. Pranje je veljalo za delo, za katerega se je v obdobju javnih pralnic plačevalo, s pojavom pralnega stroja pa se je umeščalo nazaj v neplačano zasebno sfero.