Avtor analizira nekaj najbolj značilnih poglavij procesov obvladovanja tveganj, ki so jih prinašale velike razlike v etnični strukturi prebivalstva in stopnjah ekonomsko-socialnega razvoja in iz tega izvirajočih divergentnih interesov v jugoslovanski državi. Temeljni poudarek je na štirih tezah: (1) politika decentralizacije ni dala želenih rezultatov, (2) integracija in dezintegracija sta bili vzročno povezani, (3) nacionalna emancipacija je vključevala tudi ekonomsko emancipacijo, in (4) etnične/ regionalne strategije maksimiranja koristi so bile prilagojene stopnji ekonomske razvitosti in vključenosti v mednarodne in domače ekonomske tokove.