Razprava odkriva umetnico Lucillo Tolomei Podgornik z Dunaja, poročeno s časnikarjem Franom Podgornikom, in njeno koncertno ter pedagoško delo v Gorici, Trstu in na Dunaju, kjer je leta 1937 umrla. Kot koncertna pianistka je nastopala tudi z orkestrom Filharmonične družbe v Ljubljani in v Trstu. Po preselitvi družine na Dunaj leta 1904 je nastopala kot solistka in v komornih sestavih pred prvo svetovno vojno na Dunaju. Izmed njenih štirih otrok je bila uspešna pianistka najstarejša hči Friderika (1880–1948), ki se je pred drugo svetovno vojno uveljavila v Buenos Airesu, umrla pa je na Dunaju. Lucilla Tolomei je o slovenski glasbi pisala tudi v tedanjih slovenskih revijah (npr. Dom in svet, Slovanski svet), kjer so zanimive ocene tedanjega glasbenega življenja v Sloveniji.