Prispevek obravnava štiri vladarske darovnice freisinški škofiji na Kranjskem in na novo interpretira ozemeljski okvir posamezne podelitve. Junija leta 973 tako škofiji ne pripade severni del Selške doline ter se zahodna meja ustavi na ratitovškem območju, od tu do razvodja med Selško in Baško dolino pa pridobi novembra istega leta. Leta 989 izstavljena listina navaja, da se ji del imetja, podeljen z D. O. II, št. 66, odvzema, ter sporoča, da se vzpostavi nova meja med škofijsko in Bernhardovo posestjo, s čimer se ozemlje poveča za zahodni del Poljanske doline. Na začetku 11. stoletja se loško gospostvo zaokroži s severnim delom Selške doline ter predelom nad Prašami do Jame.