Koledarji z rokopisnimi noticami Tomaža Hrena vsebujejo številne opise vremena na dnevni ravni, zlasti za 15 novoletnih dvanajstdnevij. Analiza temperaturnih in padavinskih razmer temelji na njihovi pretvorbi v simbole. V koledarje in gornjegrajska gospoščinska protokola je škof Hren predvsem v drugem in tretjem desetletju 17. stoletja zapisal tudi številne podatke o vremenu daljših časovnih enot. Ujemanje anomalij s srednjeevropskimi je veliko, a ne popolno. Hrenovi vremenski podatki so omogočili razbrati nekatere podnebne značilnosti delov slovenskega ozemlja v zgodnjem 17. stoletju.