V letih 1945–1947 je skrajni zahodni del Primorske začasno upravljala Zavezniška vojaška uprava (ZVU), ki je Slovencem priznala pravico do obnove osnovnih in srednjih šol v lastnem jeziku, vendar ob upoštevanju še veljavne italijanske zakonodaje. Na ozemlju pa je istočasno deloval Pokrajinski narodnoosvobodilni odbor (PNOO), ki se je zavzemal za prilagajanje šolske organizacije sistemu v matični Sloveniji. Pristaši osvobodilnega gibanja niso bili pripravljeni na kompromis, zato se je ZVU začela povezovati z ljudmi iz slovenskega protikomunističnega tabora, s katerimi je PNOO odklanjal sodelovanje. ZVU je izdala ukaz za ustanavljanje šol po pripravljenem načrtu, PNOO pa je obdržal mrežo svojih šol, ki so bile ustanovljene že med vojno. Tako sta v coni A delovala dva šolska sistema, ki sta se v ostrih sporih potegovala za ideološki vpliv v šolstvu.