Članek analizira uporniško dogajanje leta 1713 na območju gospostva Švarcenek (sedež zemljiškega gospostva v bližini Podgrada pri Vremah), razbito zemljiško gospostvo z vasmi na Krasu do Sežane in Povirja, v Vremski dolini in Brkinih. Z metodološko kritičnim pristopom analizira nekaj konceptov zaslišanj švarceneških podložnikov različnih starostnih skupin, ki so imeli v vaški skupnosti različne poklicne in družbene vloge. Njihova zaslišanja so primerjana s prvimi uradnimi poročili, ki so jih o dogodkih v tem mejnem gospostvu napisali najpomembnejši uradniki dveh dežel – Kranjske in Goriške – ter vplivnega mesta Trst.