logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Prispevki za novejšo zgodovino

Razmišljanja o demokraciji v avstrijski ustavni dobi in njeni recepciji na Slovenskem

Avtor(ji):Filip Čuček
Soavtor(ji):Zdenko Čepič (odg. ur.), Damijan Guštin (gl. ur.), Borut Praper (prev.), Bojana Samarin (lekt.)
Leto:2014
Založnik(i):Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Vir(i):Prispevki za novejšo zgodovino, 2014, št. 2
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:Avstrija, 19. stoletje, politična zgodovina, demokracija, nacionalizem, Austria, 19th century, political history, democracy, nationalism
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Filip Čuček je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:prispevki_2014-2.pdf
Velikost:2.04MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file22600
Odpri
Prenesi
Opis
V prispevku avtor analizira temeljne ravni avstrijske demokracije po letu 1848 (oz. 1861), prek katerih se je avstrijski politični prostor v drugi polovici 19. stoletja precej demokratiziral in se lahko postavil ob bok »modernim« evropskim demokracijam (Anglija, Francija). Povsem nove dimenzije je v politiko vnesla uvedba občine (lokalne samouprave), ki je hitro postala temelj, na katerem so »gradile« bolj reprezentativne institucije avstrijskega predstavniškega sistema. Na njih je bila vezana volilna pravica, v njih so se kalili mladi politiki, skratka predstavljala je »šolo« avstrijske demokracije. Glavni dejavnik demokracije so bile sicer (sprva precej omejene) volitve, glavne »zasluge« za politično demokratizacijo pa so imele volilne reforme. Z večanjem političnih pravic je v politiko vstopalo vedno več ljudi oziroma so postajali ključni dejavnik pri oblikovanju parlamentarne večine. Ta proces je na drugi strani sovpadal s procesom nacionalizacije. Tako se je pred prelomom stoletja (tudi na Slovenskem) na eni strani oblikovala moderna nacionalna struktura prebivalstva (in prostora), na drugi strani pa so skonstruirani narodi (ki so dokončno izoblikovali vso potrebno infrastrukturo za definiranje naroda) vse bolj »osvajali« moderni demokratični diskurz.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/37332
    • naslov
      • Razmišljanja o demokraciji v avstrijski ustavni dobi in njeni recepciji na Slovenskem
      • Reflection on the Democracy in the Austrian Constitutional Period and Its Reception in Slovenia
    • ustvarjalec
      • Filip Čuček
    • soavtor
      • Zdenko Čepič (odg. ur.)
      • Damijan Guštin (gl. ur.)
      • Borut Praper (prev.)
      • Bojana Samarin (lekt.)
    • predmet
      • Avstrija
      • 19. stoletje
      • politična zgodovina
      • demokracija
      • nacionalizem
      • Austria
      • 19th century
      • political history
      • democracy
      • nationalism
    • opis
      • V prispevku avtor analizira temeljne ravni avstrijske demokracije po letu 1848 (oz. 1861), prek katerih se je avstrijski politični prostor v drugi polovici 19. stoletja precej demokratiziral in se lahko postavil ob bok »modernim« evropskim demokracijam (Anglija, Francija). Povsem nove dimenzije je v politiko vnesla uvedba občine (lokalne samouprave), ki je hitro postala temelj, na katerem so »gradile« bolj reprezentativne institucije avstrijskega predstavniškega sistema. Na njih je bila vezana volilna pravica, v njih so se kalili mladi politiki, skratka predstavljala je »šolo« avstrijske demokracije. Glavni dejavnik demokracije so bile sicer (sprva precej omejene) volitve, glavne »zasluge« za politično demokratizacijo pa so imele volilne reforme. Z večanjem političnih pravic je v politiko vstopalo vedno več ljudi oziroma so postajali ključni dejavnik pri oblikovanju parlamentarne večine. Ta proces je na drugi strani sovpadal s procesom nacionalizacije. Tako se je pred prelomom stoletja (tudi na Slovenskem) na eni strani oblikovala moderna nacionalna struktura prebivalstva (in prostora), na drugi strani pa so skonstruirani narodi (ki so dokončno izoblikovali vso potrebno infrastrukturo za definiranje naroda) vse bolj »osvajali« moderni demokratični diskurz.
      • In the following contribution the author analyses the basic levels of the Austrian democracy after 1848 (or after 1861). The Austrian political space became notably more democratic in the second half of the 19th century and could then easily be compared with the »modern« European democracies (England, France). The implementation of municipalities (or local self‑government) introduced completely new dimensions into politics and quickly became the foundation which the more representative institutions of the Austrian representation system were »built« on. The voting right depended on the municipalities, young politicians gained experience here... In short: municipalities represented the »school« of Austrian democracy. The main factor of democratisation may have been the (initially quite limited) elections, but the electoral reforms had the greatest »merit« for political democratisation. As the political rights expanded, an increasing number of people entered politics or became a key factor in the formation of the parliamentary majority. Furthermore, this process coincided with the process of nationalisation. Thus before the turn of the century, on one hand, the modern national structure of the population (and space) was formed (also in Slovenia); while on the other hand the constructed nations (which finally established all of the infrastructure needed for defining a nation) kept »learning« the modern democratic discourse.
    • založnik
      • Inštitut za novejšo zgodovino
    • datum
      • 2014
      • 01. 01. 2014
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd