logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Prispevki za novejšo zgodovino

Domoljubje v Sloveniji med svetovnima vojnama


Soavtor(ji):Zdenko Čepič (odg. ur.), Damijan Guštin (gl. ur.), Borut Praper (prev.), Bojana Samarin (lekt.)
Leto:2014
Založnik(i):Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorjev Vladimir Prebilič, Dunja Dobaja je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:prispevki_2014-1.pdf
Velikost:28.56MB
Format:application/pdf
Odpri
Prenesi
Opis
Članek v uvodnem delu razpravlja o pojmu domoljubje in o pomenu domoljubja pri gradnji narodne identitete. Sledi prikaz definiranja nacije skozi proces državotvorja , ki so ga Slovenci dosegli neposredno po razpadu Avstro-Ogrske monarhije – v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov. Ob njenem nastajanju so Slovence prežemala močna domoljubna čustva in hkrati globoko razočaranje in veliko nezadovoljstvo do nekdaj dominantne nemške oblastne strukture. Ustanovitev Države SHS so praznovali zelo svečano, kar poskuša članek prikazati z opisi slavja ob nastanku države, ko so Slovenci, ponosni na svoj narod, jezik in kulturo, z velikimi pričakovanji gledali v bodočnost in si idealizirano predstavljali združitev z srbskimi brati v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Postopoma je prišel čas streznitve, ki je pokazal, da se bodo morali Slovenci ponovno boriti za lastno identiteto ter z njo povezanimi kulturnimi in jezikovnimi značilnostmi in posebnostmi. Ta boj pa so oteževala medsebojna strankarska nasprotja. Članek, za bolj živo predstavitev takratnega slovenskega domoljubnega doživljanja, navaja odlomke iz spominov nekaterih tedanjih intelektualcev, ki so bili pronicljivi opazovalci družbenega dogajanja, kar jim je omogočilo preseganje sicer prostorsko in časovno omejenega razumevanja prihodnosti tedanjih slovenskih političnih elit. Med njimi Angela Vode.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/37315
    • naslov
      • Domoljubje v Sloveniji med svetovnima vojnama
      • Patriotism in Slovenia in the Interwar Period (1918–1941)
    • ustvarjalec
      • Vladimir Prebilič
      • Dunja Dobaja
    • soavtor
      • Zdenko Čepič (odg. ur.)
      • Damijan Guštin (gl. ur.)
      • Borut Praper (prev.)
      • Bojana Samarin (lekt.)
    • predmet
      • Slovenija
      • Slovenci
      • domoljubje
      • domovina
      • Država SHS
      • Kraljevina SHS
      • slovenska narodna zavest
      • Slovenia
      • Slovenians
      • patriotism
      • homeland
      • State of SHS
      • Kingdom of SHS
      • Slovenian national consciousness
    • opis
      • Članek v uvodnem delu razpravlja o pojmu domoljubje in o pomenu domoljubja pri gradnji narodne identitete. Sledi prikaz definiranja nacije skozi proces državotvorja , ki so ga Slovenci dosegli neposredno po razpadu Avstro-Ogrske monarhije – v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov. Ob njenem nastajanju so Slovence prežemala močna domoljubna čustva in hkrati globoko razočaranje in veliko nezadovoljstvo do nekdaj dominantne nemške oblastne strukture. Ustanovitev Države SHS so praznovali zelo svečano, kar poskuša članek prikazati z opisi slavja ob nastanku države, ko so Slovenci, ponosni na svoj narod, jezik in kulturo, z velikimi pričakovanji gledali v bodočnost in si idealizirano predstavljali združitev z srbskimi brati v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Postopoma je prišel čas streznitve, ki je pokazal, da se bodo morali Slovenci ponovno boriti za lastno identiteto ter z njo povezanimi kulturnimi in jezikovnimi značilnostmi in posebnostmi. Ta boj pa so oteževala medsebojna strankarska nasprotja. Članek, za bolj živo predstavitev takratnega slovenskega domoljubnega doživljanja, navaja odlomke iz spominov nekaterih tedanjih intelektualcev, ki so bili pronicljivi opazovalci družbenega dogajanja, kar jim je omogočilo preseganje sicer prostorsko in časovno omejenega razumevanja prihodnosti tedanjih slovenskih političnih elit. Med njimi Angela Vode.
      • In the introduction the article discusses the concept of patriotism and its importance for the formation of the national identity. This is followed by the outline of the definition of nation through the process of statehood, which Slovenians had undertaken immediately after the dissolution of the Austro‑Hungarian Monarchy – in the State of Slovenes, Croats and Serbs. During its formation Slovenians had strong patriotic feelings, and at the same time they felt profound disappointment and dissatisfaction with the once dominant German government structures. The formation of the State of SHS was exceedingly solemn, which the article tries to depict by describing the festivities at the moment when the state was established, when Slovenians, proud of their nation, language and culture, looked into the future with great expectations, imagining an idealised unification with the Serbian brothers in the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenians. Gradually the time for sobriety arrived, indicating that Slovenians would once again have to fight for their own identity and the related cultural and linguistic characteristics and particularities. This struggle was made harder by the mutual opposition between the political parties. In order to provide a more vivid presentation of the Slovenian patriotic feelings at the time, the article quotes excerpts from the memoirs of certain intellectuals at the time – astute observers of the contemporaneous social developments, which allowed them to overcome the spatially and temporally limited understanding of the future of the Slovenian political elites of that period. One of these intellectuals was Angela Vode.
    • založnik
      • Inštitut za novejšo zgodovino
    • datum
      • 2014
      • 01. 01. 2014
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd