Od leta 1986, ko so tedanji delegati prvič sedli v klopi skupščine Socialistične Republike Slovenije, do marca 1990 so stvari postajale drugačne, dolgočasni socialistični organ se je preoblikoval v sodoben parlament. Skupščinska forma je ostala skoraj nespremenjena, delegati so ostali isti, le način delovanja se je do kraja spremenil. V 138. debelih zvezkih dobesednih zapisov skupščinskih sej in zasedanj je tako popisana skoraj kafkovska preobrazba. V prispevku avtorja opredeljujeta naravo spremembe, ki jo skušata razumeti skozi značilnosti skupščinske (in kasneje parlamentarne) razprave. Prav razprava je namreč osrednja lastnost in razpoznavni znak slehernega parlamenta, tudi enostrankarskega.