Avtorica v prispevku problematizira idejo o krvnem bratstvu južnoslovanskih narodov, ki je
bila temeljni integracijski element in kriterij njihove združitve v okviru uradne (unitarne) ideologije
prve jugoslovanske države. Na primeru političnega delovanja Antona Novačana in njegove
Zemljoradniške oz. Republikanske stranke, ki se je napajala iz ideje o krvnem bratstvu, pokaže,
kako je bil kmalu po oblikovanju države poskus implementacije ideje v jugoslovansko politično
realnost obsojen na propad.