Richard Weizsaecker je nekoč izjavil: " ... Berlin je v dobrem in slabem skrbnik nemške zgodovine, ki je na njem pustila brazgotine kot nikjer drugje". Mesto Berlin je žarišče nekaterih najvplivnejših konfliktov 20. stoletja in je zato delovalo kot edinstveno prizorišče za pojav globalizacijskih sil. Prav ta zapletena zgodovina daje Berlinu edinstveno globalno identiteto. Prispevek analizira, kako je berlinski zid kot meja vplival na način, na katerega je Berlin sodeloval v procesu globalizacije. Sekuritizacija Berlina z zidom je povzročila neenakomerne tokove kapitala, ljudi in zamisli v obeh polovicah mesta. Ta meja, ki je razpolovila Berlin, ni razklala le mestnega središča, ampak je mesto zaznamovala z "oprijemljivo štirimetrsko brazgotino", ki se je prelevila v ločnico med dvema ideologijama: kapitalizmom in komunizmom. Čeprav je zid padel leta 1989 in je mesto že četrt stoletja uradno ponovno združeno, neenaka geografska dediščina meje berlinskega zidu še dandanes zaznamuje neformalno ločnico med vzhodnim in zahodnim Berlinom.