logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino

Oaza miru in zdravja. Zdraviliški utrip na Dobrni


Soavtor(ji):Miha Preinfalk (odg. ur.), Barbara Šterbenc Svetina (teh. ur.), Manca Gašperšič (prev.)
Leto:2014
Založnik(i):Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Marija Počivavšek je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:kronika_2014-3-low.pdf
Velikost:7.01MB
Format:application/pdf
Odpri
Prenesi
Opis
K razvoju toplic Dobrna, ki veljajo za najstarejše delujoče termalno zdravilišče v Sloveniji, so pripomogli predvsem ugodni naravni pogoji – klima in termalni vrelec. Termalno vodo so začeli načrtno izkoriščati v začetku 17. stoletja, ko so postavili prvo poslopje, zametek kasnejšega Zdraviliškega doma. Pomembne korake v razvoju toplic so naredili njihovi lastniki – družine Gačnik/Schlangenburg, Dienersperg in Hoyos. Sredi 19. stoletja je toplice kupila štajerska deželna vlada, leta 1908 pa so prešle v državno last. V obdobju prve Jugoslavije je zdravilišče spadalo najprej pod mariborsko oblast, kasneje pa pod Dravsko banovino. Po drugi svetovni vojni se je fenomen množičnega turizma odražal tudi v zdravilišču Dobrna, ki je postalo dostopno širšim slojem prebivalstva.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/36238
    • naslov
      • Oaza miru in zdravja. Zdraviliški utrip na Dobrni
      • An oasis of tranquillity and health. Dobrna’s thermalism
    • ustvarjalec
      • Marija Počivavšek
    • soavtor
      • Miha Preinfalk (odg. ur.)
      • Barbara Šterbenc Svetina (teh. ur.)
      • Manca Gašperšič (prev.)
    • predmet
      • Dobrna
      • zgodovina
      • terme
      • toplice
      • zdravilišče
      • zdraviliški turizem
      • Dobrna
      • history
      • spa
      • health resort
      • health tourism
    • opis
      • K razvoju toplic Dobrna, ki veljajo za najstarejše delujoče termalno zdravilišče v Sloveniji, so pripomogli predvsem ugodni naravni pogoji – klima in termalni vrelec. Termalno vodo so začeli načrtno izkoriščati v začetku 17. stoletja, ko so postavili prvo poslopje, zametek kasnejšega Zdraviliškega doma. Pomembne korake v razvoju toplic so naredili njihovi lastniki – družine Gačnik/Schlangenburg, Dienersperg in Hoyos. Sredi 19. stoletja je toplice kupila štajerska deželna vlada, leta 1908 pa so prešle v državno last. V obdobju prve Jugoslavije je zdravilišče spadalo najprej pod mariborsko oblast, kasneje pa pod Dravsko banovino. Po drugi svetovni vojni se je fenomen množičnega turizma odražal tudi v zdravilišču Dobrna, ki je postalo dostopno širšim slojem prebivalstva.
      • The development of the Dobrna thermal spa, which is considered the oldest operating thermal health resort in Slovenia, was largely a result of favourable natural conditions: the climate and thermal springs. The deliberate exploitation of thermal waters began in the early 17th century, with the construction of the first building, which would later become the Health Centre. Important steps in the development of the thermal spa were made by its owners – the families Gačnik/Schlangenburg, Dienersperg and Hoyos. The thermal spa was bought by the Styrian provincial government in the mid-19th century and passed into state ownership in 1908. During the first Yugoslavia, the health resort initially fell under the Maribor’s city administration and was later placed under the Drava Banovina. After World War II, the phenomenon of mass tourism was also manifested in the Dobrna health resort, which became accessible to broader strata of society.
    • založnik
      • Zveza zgodovinskih društev Slovenije
    • datum
      • 2014
      • 01. 01. 2014
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd