K razvoju toplic Dobrna, ki veljajo za najstarejše delujoče termalno zdravilišče v Sloveniji, so pripomogli predvsem ugodni naravni pogoji – klima in termalni vrelec. Termalno vodo so začeli načrtno izkoriščati v začetku 17. stoletja, ko so postavili prvo poslopje, zametek kasnejšega Zdraviliškega doma. Pomembne korake v razvoju toplic so naredili njihovi lastniki – družine Gačnik/Schlangenburg, Dienersperg in Hoyos. Sredi 19. stoletja je toplice kupila štajerska deželna vlada, leta 1908 pa so prešle v državno last. V obdobju prve Jugoslavije je zdravilišče spadalo najprej pod mariborsko oblast, kasneje pa pod Dravsko banovino. Po drugi svetovni vojni se je fenomen množičnega turizma odražal tudi v zdravilišču Dobrna, ki je postalo dostopno širšim slojem prebivalstva.