logo
POPISI

/

Serijske publikacije

/

Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino

Oaza miru in zdravja. Zdraviliški utrip na Dobrni

Avtor(ji):Marija Počivavšek
Soavtor(ji):Miha Preinfalk (odg. ur.), Barbara Šterbenc Svetina (teh. ur.), Manca Gašperšič (prev.)
Leto:2014
Založnik(i):Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana
Vir(i):Kronika, 2014, št. 3
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:Dobrna, zgodovina, terme, toplice, zdravilišče, zdraviliški turizem, Dobrna, history, spa, health resort, health tourism
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Marija Počivavšek je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:kronika_2014-3-low.pdf
Velikost:7.01MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file19094
Odpri
Prenesi
Opis
K razvoju toplic Dobrna, ki veljajo za najstarejše delujoče termalno zdravilišče v Sloveniji, so pripomogli predvsem ugodni naravni pogoji – klima in termalni vrelec. Termalno vodo so začeli načrtno izkoriščati v začetku 17. stoletja, ko so postavili prvo poslopje, zametek kasnejšega Zdraviliškega doma. Pomembne korake v razvoju toplic so naredili njihovi lastniki – družine Gačnik/Schlangenburg, Dienersperg in Hoyos. Sredi 19. stoletja je toplice kupila štajerska deželna vlada, leta 1908 pa so prešle v državno last. V obdobju prve Jugoslavije je zdravilišče spadalo najprej pod mariborsko oblast, kasneje pa pod Dravsko banovino. Po drugi svetovni vojni se je fenomen množičnega turizma odražal tudi v zdravilišču Dobrna, ki je postalo dostopno širšim slojem prebivalstva.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/36238
    • naslov
      • Oaza miru in zdravja. Zdraviliški utrip na Dobrni
      • An oasis of tranquillity and health. Dobrna’s thermalism
    • avtor
      • Marija Počivavšek
    • soavtor
      • Miha Preinfalk (odg. ur.)
      • Barbara Šterbenc Svetina (teh. ur.)
      • Manca Gašperšič (prev.)
    • predmet
      • Dobrna
      • zgodovina
      • terme
      • toplice
      • zdravilišče
      • zdraviliški turizem
      • Dobrna
      • history
      • spa
      • health resort
      • health tourism
    • opis
      • K razvoju toplic Dobrna, ki veljajo za najstarejše delujoče termalno zdravilišče v Sloveniji, so pripomogli predvsem ugodni naravni pogoji – klima in termalni vrelec. Termalno vodo so začeli načrtno izkoriščati v začetku 17. stoletja, ko so postavili prvo poslopje, zametek kasnejšega Zdraviliškega doma. Pomembne korake v razvoju toplic so naredili njihovi lastniki – družine Gačnik/Schlangenburg, Dienersperg in Hoyos. Sredi 19. stoletja je toplice kupila štajerska deželna vlada, leta 1908 pa so prešle v državno last. V obdobju prve Jugoslavije je zdravilišče spadalo najprej pod mariborsko oblast, kasneje pa pod Dravsko banovino. Po drugi svetovni vojni se je fenomen množičnega turizma odražal tudi v zdravilišču Dobrna, ki je postalo dostopno širšim slojem prebivalstva.
      • The development of the Dobrna thermal spa, which is considered the oldest operating thermal health resort in Slovenia, was largely a result of favourable natural conditions: the climate and thermal springs. The deliberate exploitation of thermal waters began in the early 17th century, with the construction of the first building, which would later become the Health Centre. Important steps in the development of the thermal spa were made by its owners – the families Gačnik/Schlangenburg, Dienersperg and Hoyos. The thermal spa was bought by the Styrian provincial government in the mid-19th century and passed into state ownership in 1908. During the first Yugoslavia, the health resort initially fell under the Maribor’s city administration and was later placed under the Drava Banovina. After World War II, the phenomenon of mass tourism was also manifested in the Dobrna health resort, which became accessible to broader strata of society.
    • založnik
      • Zveza zgodovinskih društev Slovenije
    • datum
      • 2014
      • 01. 01. 2014
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd
    Seznam literature v delu (12)
    StranAvtorNaslovVirKrajZaložbaLeto
    Golec ; BorisTrpljenje "celjskega Wertherja", tosvetne skrbi njegovega sina in uvod v zaton njunega rodu : spomini dveh Valvasorjevih potomcev baronov Dienerspergov s CeljskegaZgodovina za vse : vse za zgodovinoCeljeZgodovinsko društvo2011
    Grobelnik ; IvanNastanek in razvoj Zdravilišča DobrnaCeljski zbornikCeljeKulturna skupnost občine1959
    Kottowitz ; Gustav, vonBericht nebst einer monographischen Skizze über das Bad Neuhaus nächst Cilli in Steiermark vom Jahre 1849GratzFerstl1850
    Krajevni leksikon dravske banovine : krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovineLjubljanaUprava Krajevnega leksikona dravske banovine1937
    Orožen ; Janko ; Savnik ; RomanCelje : vodnik po mestu in okoliciCeljeRodé & Martinčič1928
    Orožen ; JankoDobrna : preteklost in sedanjost zdravilišča, kraja in okoliceDobrnaZdravilišče1975
    Orožen ; JankoVodnik po Celju in okoliciCeljeDružba sv. Mohorja1940
    Paltauf ; C..., S...Bad Neuhaus bei Cilli in SteiermarkWien ; LeipzigWilhelm Braumüller1895
    Rebeušek ; LudvikO pomenu in problematiki prirodnih zdravilišč celjskega področjaCeljski zbornikCeljeKulturna skupnost občine1957
    Schüler ; Max, JosephLandschaftliche Curort Neuhaus bei Cilli ian UntersteiermarkWienW. Braumüller1862
    Stopar ; IvanZdravilišče DobrnaLjubljanaMinistrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino1995
    Urbancl ; DarkoIščemo si zdravja v toplicah DobrnaDobrna, od škofa A. M. Slomška do papeža Janeza Pavla II. v SlovenijiDobrnaŽupnijski urad1996