Rodbine vitezov oz. baronov Dobrnskih (von Neuhaus, tudi Neuhauser) se je imenovala po danes zapuščenem gradu Dobrna (Neuhaus) v istoimenski vasi severno od Celja. Kraj se prvič omenja leta 1155, ko je prešel iz posesti bavarske rodbine grofov Bogenskih v posest krške škofije. Kdaj točno je bil zgrajen grad, je težko vprašanje, saj se na območju Vzhodnih Alp in sosednjih dežel v srednjem veku omenja ob gradu Dobrna še osemnajst gradov z imenom Neuhaus. Rodbina t. i. prvotnih Dobrnskih se prvič omenja leta 1322 in je bila veja rodbine krških ministerialov, ki so se prvotno imenovali po Dobrni bližnjem gradu Ranšperk. T. i. prvotni Dobrnski so izumrli po letu 1378 in pred letom 1395 so jih na gradu Dobrna zamenjali t. i. drugotni Dobrnski. Ta rodbina je nastala s poroko neznane Dobrnske z neznanim članom viteške rodbine, ki se je imenoval po vasi Getzersdorf v Spodnji Avstriji. Tako je torej ob koncu 14. stoletja na gradu Dobrna živela pravzaprav nova rodbina, ki pa se je s salzburškim nadškofom Eberhardom III. in njegovim bratom Sigmundom I., članom prestižnega Zmajevega reda, takoj dvignila visoko nad svoje predhodnike.