Jožefinske reforme so prizadele tudi verska združenja. 30. avgusta 1771 je
izšel vladni odlok, ki je ukazal popisati bratovščine in njihovo premoženje ter
preveriti njihove dokumente. Za izvedbo naloge so bile ustanovljene posebne
komisije. Komisija deželnega glavarstva za Kranjsko je delo zaključila novembra
1773, ko je Mihael Janez Nepomuk Bogoljub Raigersfeld sestavil zaključno
poročilo in priložil tabelarični seznam bratovščin, razdeljen v dva dela:
v prvem so popisane cerkvene oziroma duhovne (395 oz. 396 po številu), v
drugem cehovske bratovščine (85). Pričujoči prispevek se omejuje zgolj na
duhovne, delujoče pri redovnih, župnijskih in podružničnih cerkvah; bratovščine
na območju Istre le omenja. Seznam ni popoln, saj so v njem zabeležene le
prijavljene bratovščine (nekaj se jih je očitno poskušalo izmakniti državnemu
nadzoru), pri katerih se pojavljajo tudi podatkovne vrzeli, je pa vendarle dragocen
dokument o množičnosti in premožnosti ter o verskem in karitativnem
delovanju tovrstnih verskih združenj v času pred njihovo ukinitvijo.