logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Prispevki za novejšo zgodovino

Zaton Organizacije jugoslovanskih nacionalistov − Orjune pod budnim očesom italijanskih fašističnih oblasti


Avtor(ji):Boris Mlakar
Soavtor(ji):Zdenko Čepič (odg. ur.), Damijan Guštin (gl. ur.), Borut Praper (prev.), Bojana Samarin (lekt.)
Leto:2013
Založnik(i):Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Boris Mlakar je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:Prispevki_za_novejso_zgodovino_2013-2.pdf
Velikost:2.93MB
Format:application/pdf
Odpri
Prenesi
Opis
Organizacija jugoslovanskih nacionalistov je nastala v začetku 20. let v Dalmaciji in se nato širila v druge pokrajine Kraljevine SHS, kar je bilo povezano z dejavnostjo številnih beguncev, ki so zaradi fašističnega preganjanja pribežali iz Primorske in Istre. Zato se je ukvarjala s propagando, sabotažami in sploh odporom tudi na samem Primorskem, v skrajni črti pač za osvoboditev in priključitev le-te k matični državi. Seveda pa ni manjkalo tudi špijonaže v korist jugoslovanske vojske in je tudi zato uživala podporo jugoslovanskih oblasti. A to se je zaradi njenega terorizma in zaradi neprijetnosti, ki so vsled tega nastale v odnosu do Italije, spremenilo. Jasno je, da je sama Orjuna in njena konkretna dejavnost na Primorskem postala objekt zanimanja italijanske obveščevalne in diplomatske službe. Posebej je bil v tem smislu dejaven italijanski konzulat v Ljubljani, ki se je posluževal zaupnikov med slovenskimi begunci. Po drugi strani je tudi Orjuna organizirala svoje vohunsko delo proti konzulatu, tako da se je v Ljubljani vodila svojevrstna vohunska vojna. Prek ambasade v Beogradu in zunanjega ministrstva v Rimu so poročila o emigrantih in orjunaših pristajala v policijskih dosjejih rimskega notranjega ministrstva. Zanimivo je, da se je sistematična obravnava Orjune in podobnih organizacij v vrhu italijanske policije pričela šele leta 1928, ko je bila Orjuna že v zatonu. Avtor v članku podaja glavne značilnosti njene dejavnosti, kot so se kazale v poročilih fašističnih diplomatskih in policijskih organov.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/34924
    • naslov
      • Zaton Organizacije jugoslovanskih nacionalistov − Orjune pod budnim očesom italijanskih fašističnih oblasti
      • The Decline of the Organisation of Yugoslav Nationalists – ORJUNA – Under the Watchful Eye of the Italian Fascist Authorities
    • ustvarjalec
      • Boris Mlakar
    • soavtor
      • Zdenko Čepič (odg. ur.)
      • Damijan Guštin (gl. ur.)
      • Borut Praper (prev.)
      • Bojana Samarin (lekt.)
    • predmet
      • Primorska
      • fašizem
      • protifašizem
      • emigracija
      • Orjuna
      • terorizem
      • Primorska (Littoral) region
      • anti‑fascism
      • emigration
      • Orjuna
      • terrorism
    • opis
      • Organizacija jugoslovanskih nacionalistov je nastala v začetku 20. let v Dalmaciji in se nato širila v druge pokrajine Kraljevine SHS, kar je bilo povezano z dejavnostjo številnih beguncev, ki so zaradi fašističnega preganjanja pribežali iz Primorske in Istre. Zato se je ukvarjala s propagando, sabotažami in sploh odporom tudi na samem Primorskem, v skrajni črti pač za osvoboditev in priključitev le-te k matični državi. Seveda pa ni manjkalo tudi špijonaže v korist jugoslovanske vojske in je tudi zato uživala podporo jugoslovanskih oblasti. A to se je zaradi njenega terorizma in zaradi neprijetnosti, ki so vsled tega nastale v odnosu do Italije, spremenilo. Jasno je, da je sama Orjuna in njena konkretna dejavnost na Primorskem postala objekt zanimanja italijanske obveščevalne in diplomatske službe. Posebej je bil v tem smislu dejaven italijanski konzulat v Ljubljani, ki se je posluževal zaupnikov med slovenskimi begunci. Po drugi strani je tudi Orjuna organizirala svoje vohunsko delo proti konzulatu, tako da se je v Ljubljani vodila svojevrstna vohunska vojna. Prek ambasade v Beogradu in zunanjega ministrstva v Rimu so poročila o emigrantih in orjunaših pristajala v policijskih dosjejih rimskega notranjega ministrstva. Zanimivo je, da se je sistematična obravnava Orjune in podobnih organizacij v vrhu italijanske policije pričela šele leta 1928, ko je bila Orjuna že v zatonu. Avtor v članku podaja glavne značilnosti njene dejavnosti, kot so se kazale v poročilih fašističnih diplomatskih in policijskih organov.
      • The Organisation of Yugoslav Nationalists (Orjuna) was established in the beginning of the 1920s in Dalmatia, from where it expanded to the other provinces of the Kingdom of SHS. This expansion was related to the activities of numerous refugees retreating from the Primorska (Littoral) region and Istria due to fascist persecution. Therefore Orjuna also organised propaganda, sabotage and general resistance in the Littoral region itself with the ultimate goal of liberating and annexing this region to its homeland. Naturally, espionage in favour of the Yugoslav Army also took place, which is why this organisation enjoyed the support of the Yugoslav authorities. However, this gradually changed due to its terrorist activities and inconveniences resulting from it, affecting the Yugoslav relations with Italy. It is obvious that Orjuna itself and its concrete activities in the Littoral region caught the interest of the Italian intelligence and diplomatic services. The Italian consulate in Ljubljana was especially active in this sense, making use of confidants among the Slovenian refugees. On the other hand Orjuna also organised its own spy network against the consulate, so that a kind of a spy war took place in Ljubljana. Through the embassy in Belgrade and Ministry of Foreign Affairs in Rome the reports about emigrants and members of Orjuna found their way into the police dossiers of the Ministry of the Interior in Rome. It is interesting that the systematic investigation of Orjuna and similar organisation by the leadership of the Italian police did not begin until as late as 1928, when Orjuna was already in decline. In his article the author addresses the main characteristics of Orjuna's activities, as reported by the fascist diplomatic and police bodies.
    • založnik
      • Inštitut za novejšo zgodovino
    • datum
      • 2013
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd