logo
POPISI

/

Literatura

/

Monografije

Razmerje med cerkveno oblastjo Ogleja in posvetno oblastjo cerkvenih knezov v današnjem Slovenskem prostoru v srednjem veku


Soavtor(ji):Danijela Trškan (ur.), Darja Pipuš Sunesko (prev.), Danijela Trškan (prev.)
Leto:2011
Založnik(i):Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Zbirk(e):Historia: znanstvena zbirka Oddelka za zgodovino Filozofska fakultete v Ljubljani; 19
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja France Martin Dolinar je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:Trojarjev_zbornik.pdf
Velikost:94.84MB
Format:application/pdf
Odpri
Prenesi
Opis
Po umiritvi razmer, ki ga je na današnjem slovenskem ozemlju povzročilo preseljevanje narodov, se je obnovilo tudi prizadevanje za ponovno oživitev krščanstva in vzpostavitev cerkvene uprave. S formalnim dogovorom med Salzburgom in Oglejem leta 796 ter vključitvijo obeh cerkvenih ustanov v velikopotezni načrt Karla Velikega, s katerim je želel vojaško in politično konsolidirati frankovsko državo proti Avarom in Madžarom, se začenja tudi formalno urejanje cerkvene organizacije v slovenskem prostoru, ki je bilo v Veliki meri povezano s kolonizacijo takrat razmeroma redko poseljenega ozemlja. Kolonizacijo so v našem prostoru izvajali predvsem veliki zemljiški posestniki. Med večjimi svetnimi zemljiškimi posestniki so bili zlasti Brežiško - Selški, Andechs - Meranski, Višnjegorci, Eppensteinci, Babenberžani, Spanheimi in Celjani, od cerkvenih pa oglejski Patriarhi, salzburški nadškofje ter freisinški. briksenski in krški škofje. Z mnogimi privilegiji, kraljevo zaščito in imuniteto, so si omenjeni cerkveni dostojanstveniki pridobili obsežno posest tudi na ozemlju današnje Republike Slovenije. Posestne razmere so v veliki meri pogojevale ustanavljanje in širitev cerkvene uprave. Vzporedno s kolonizacijo našega ozemlja in širitvijo posesti cerkvenih ustanov na tem ozemlju, se je širila in zgostila tudi mreža dušnopastirskih postojank. Pri tem ne smemo pozabiti, da je bila Cerkev v srednjem veku sestavni del takratne družbe, v kateri sta bili cerkvena in državna oblast med seboj domala neločljivo prepleteni in sta se kljub občasnim krizam, med seboj dopolnjevali. Poleg škofij so bili večji zemljiški posestniki na našem ozemlju v srednjem veku tudi samostani predvsem meniških redov: benediktinci (Gornji Grad), cistercijani Stična, Vetrinj, Kostanjevica) in kartuzijani (Žiče, Jurklošter, Bistra, Pleterje).
Metapodatki (13)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/30979
    • naslov
      • Razmerje med cerkveno oblastjo Ogleja in posvetno oblastjo cerkvenih knezov v današnjem Slovenskem prostoru v srednjem veku
      • The relationship between Church authority in Aquileia and secular authority of Church Dukes in today's Slovenian territory in the Middle Ages
    • avtor
      • France Martin Dolinar
    • soavtor
      • Danijela Trškan (ur.)
      • Darja Pipuš Sunesko (prev.)
      • Danijela Trškan (prev.)
    • predmet
      • cerkvena oblast
      • posvetna oblast
      • Oglej
      • Slovenski prostor
      • srednji vek
      • church authority
      • secular authority
      • Aquileia
      • Slovenian territory
      • Middle Ages
    • opis
      • Po umiritvi razmer, ki ga je na današnjem slovenskem ozemlju povzročilo preseljevanje narodov, se je obnovilo tudi prizadevanje za ponovno oživitev krščanstva in vzpostavitev cerkvene uprave. S formalnim dogovorom med Salzburgom in Oglejem leta 796 ter vključitvijo obeh cerkvenih ustanov v velikopotezni načrt Karla Velikega, s katerim je želel vojaško in politično konsolidirati frankovsko državo proti Avarom in Madžarom, se začenja tudi formalno urejanje cerkvene organizacije v slovenskem prostoru, ki je bilo v Veliki meri povezano s kolonizacijo takrat razmeroma redko poseljenega ozemlja. Kolonizacijo so v našem prostoru izvajali predvsem veliki zemljiški posestniki. Med večjimi svetnimi zemljiškimi posestniki so bili zlasti Brežiško - Selški, Andechs - Meranski, Višnjegorci, Eppensteinci, Babenberžani, Spanheimi in Celjani, od cerkvenih pa oglejski Patriarhi, salzburški nadškofje ter freisinški. briksenski in krški škofje. Z mnogimi privilegiji, kraljevo zaščito in imuniteto, so si omenjeni cerkveni dostojanstveniki pridobili obsežno posest tudi na ozemlju današnje Republike Slovenije. Posestne razmere so v veliki meri pogojevale ustanavljanje in širitev cerkvene uprave. Vzporedno s kolonizacijo našega ozemlja in širitvijo posesti cerkvenih ustanov na tem ozemlju, se je širila in zgostila tudi mreža dušnopastirskih postojank. Pri tem ne smemo pozabiti, da je bila Cerkev v srednjem veku sestavni del takratne družbe, v kateri sta bili cerkvena in državna oblast med seboj domala neločljivo prepleteni in sta se kljub občasnim krizam, med seboj dopolnjevali. Poleg škofij so bili večji zemljiški posestniki na našem ozemlju v srednjem veku tudi samostani predvsem meniških redov: benediktinci (Gornji Grad), cistercijani Stična, Vetrinj, Kostanjevica) in kartuzijani (Žiče, Jurklošter, Bistra, Pleterje).
      • After the appeasement of matters in today's Slovenian territory by the migration of peoples, the strive for the revival of Christianity and the established of clerical management also restored. By the formal agreement between Salzburg and Aquileia in 796, and the inclusion of both church institutions in the grand scheme of Charles the Great, with which he wanted to militariIy and politically to consolidate the Frankish state against the Avares and Hungarians, began the formal organization of clerical organization in Slovenian territory. This was greatly connected to the colonisation of the scarcely inhabited area at that time. The colonisation in our territory was predominantly executed by the large landowners. Among the larger secular landowners, we mention the following of Brežice - Selška. Andechs - Meran. Višnja Gora, Eppstein, Babenberg, Spanheim and Celje, from the clerical the patriarchs of Aquileia, the archbishops of Salzburg, and the bishops of Freising, Briksen and Krško. With numerous Privileges and protection by the king. as well as immunity, the abovementioned church dignitaries acquired a large amount of property also in the area of today's Republic of Slovenia. The property conditions greatly determined the foundation and expansion of the clerical administration. Parallel to the colonisation of our territory and the expansion of property owned by church institutions in this area, a network of secular posts also followed and grew. We have to keep in mind that Church in the Middle Ages was a component part of society, a time when secular and state authority were completely co-dependent and inseparable and a time when in spite of occasional crises, the state and church complemented each other. Apart from the dioceses, the larger landowners in our territory in the Middle Ages were also monasteries of the following Orders: Benedictines (Gornji Grad), Cistercians (Stična, Vetrinj, Kostanjevica) and Carthusians (Žiče, Jurklošter. Bistra, Pleterje).
    • založnik
      • Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
    • zbirka
      • Historia: znanstvena zbirka Oddelka za zgodovino Filozofska fakultete v Ljubljani; 19
    • datum
      • 2011
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd
    Seznam literature v delu (18)
    StranAvtorNaslovVirKrajZaložbaLeto
    398Adriänyi, GabrielBeiträge zur Kirchengeschichte UngarnsMünchen1986
    398Cremonesi, ArduinoL' Ereditä Eureopea del Patriarcato di AquileiaUdine1979
    398Dolinar France, MartinOber(n)burg (Gornji Grad)Germania Benedictina. Die benediktinischen Mönchs- und Nonnenklöster in Österreich und Südtirol, Band III./3München2002
    398Dopsch, HeinzGeschichte Salzburgs. Stadt und Land, Band I.,: Vorgeschichte, Altertum, Mittelalter, I. TeilSalzburg1983
    398Höfler, JanezO prvih cerkvah in pražupnijah na Slovenskem. Prolegomena k historični topografiji predjožefinskih župnijLjubljana1986
    398Kahl Hans, DietrichDas Fürstentum Karantanien und die Anfänge seiner ChristianisierungStreifzüge durch das Mittelalter des Ostalpenraums. Ausgewählte AbhandlungenLjubljana2008
    398Miklavčič, MaksO zgodovinskih temeljih in razvoju ljubljanske škofijeZbornik razprav Teološke fakultete v LjubljaniLjubljana1962
    398Mlinarič, JožeStiška opatija 1136-1784Stična1995
    399Mlinarič, JožePosest vetrinjskega samostana v Preddvoru do 17. stoletjaPreddvor v času in prostoru. Zbornik Občine Preddvor1999
    399Mlinarič, JožeTopografija posesti kostanjeviške opatije 1234-1786Maribor1972
    399Mlinarič, JožeKostanjeviške opatija 1234-1786Kostanjevica na Krki1987
    399Mlinarič, JožeKartuziji Žiče in Jurklošter. Žička kartuzija ok. 1160-1782. Jurkloštrska kartuzija ok. 1170-1595Maribor1991
    399Mlinarič, JožeKartuzija BistraLjubljana2001
    399Mlinarič, JožeKartuzija Pleterje 1403-1595Pleterje1982
    399Paschini, PioStoria del FriuliUdine1975
    399Turk, JosipO početkih ljubljanske škofijeČasopis za zgodovino in narodopisje1937
    399Zagiba, FranzDas Geistesleben der Slawen im frühen MittelalterWien1971
    399Žnidaršič Golec, LilijanaDuhovniki kranjskega dela ljubljanske škofije do tridentinskega koncilaLjubljanaInštitut za zgodovino Cerkve pri Teološki fakulteti2000