Celovitost in celostnost obravnave gradov, graščin in dvorcev sta nujni raziskovalni izhodišči tako za njihovo
vsestransko razumevanje kot uspešno in celovito varstvo. Pod izrazom celovitost obravnave razumemo
raziskovanje gradov v vseh njihovih pojavnih oblikah v času in prostoru tako po horizontalnem kot vertikalnem
načelu. Po horizontalnem načelu naj bi gradove, graščine in dvorce ter pripadajoče stavbe raziskovali z vidika
celovite podobe poselitvenega vzorca od samega jedra (gradu) do vključno vseh gospodarskih poslopij, obzidij, ograj,
parkov, ribnikov, poti in cest do zemljišč in bolj oddaljenih pripadajočih gospodarskih enot — pristav. Po
vertikalnem načelu pa naj bi gradove, graščine in dvorce ter pripadajoče stavbe celovito raziskovali kot posamične
objekte od kleti, pritličij, nadstropij, podstrešij in ostrešij do streh, dimnikov ter vse druge strešne in stavbne opreme,
saj so bili prav ti objekti praviloma nosilci uvajanja tehnoloških in tehničnih novosti. Zato je nadvse pomembna
tudi celostna obravnava gradov in pripadajočih stavb, ki jo razumemo v smislu interdisciplinarno koncipiranega
raziskovalnega prizadevanja.