V 17. stoletju srečamo prve načrtno nastale upodobitve gradov z današnjega slovenskega državnega ozemlja v
tehniki risbe in grafike. Najpomembnejši slikovni vir za preučevanje gradov je prispeval kranjski plemič in
polihistor Janez Vajkard Valvasor. Leta 1679 je izdal album Topographia Ducatus Carniolae modernae
(Topografija sodobne vojvodine Kranjske), leta 1689 pa je sledila Die Ehre des Hertzogthums Crain (Slava
vojvodine Kranjske). Podobno vlogo kot Valvasor na Kranjskem je na Štajerskem opravil geograf in topograf Georg
Matthaus Vischer. Album Topographia Ducatus Styriae (Topografija vojvodine Štajerske) je izdal leta 1679 v
Gradcu. Vedutno slikarstvo je vrh doživelo v prvi polovici 19. stoletja. Založniki so izdajali albume, posamezne
grafične liste in suite. Vedute je v drugi polovici 19. stoletja v vlogi najpomembnejšega likovnega vira za
preučevanje stavbne preteklosti gradov nadomestila fotografija.