Namen prispevka je prikazati tematizacijo gradu v slovenskih ljudskih pripovednih pesmih (z vključitvijo izbranih evropskih balad), njegovo bolj ali manj posplošeno podobo, vlogo in odnos ljudskega ustvarjalca do njega, tako kot odsevajo v ljudskem pesemskem izročilu. Na podlagi analize besedil z uporabo folklorističnega (tudi ob upoštevanju konteksta), literarnovednega in psihoanalitičnega diskurza ter koncepta poetike prostora avtorica ugotavlja, ali k njegovim raznolikim konotacijam prispeva tudi vsebinska tipologija pesmi, kdaj je grad prizorišče zgodbe oziroma je vsaj izhodišče zgodb enega dogajanja, kdaj iz njega izhajajo pesemski protagonisti ter ali je v pesmih mogoče najti tudi historično izpričani grad in kaj v teoriji arhetipov pomeni grad kot simbol v povezavi z junakom in zmajem.