logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino

Grajske kapele in patronatni vpliv fevdalne gosposke na cerkveno življenje

Avtor(ji):Matjaž Ambrožič
Soavtor(ji):Miha Preinfalk (odg. ur.), Barbara Šterbenc Svetina (teh. ur.), Manca Gašperšič (prev.), Metoda Kokole (prev.), Luka Vidmar (prev.), Irena Bruckmüller (prev.)
Leto:2012
Založnik(i):Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana
Vir(i):Kronika, 2012, št. 3
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:grajska kapela, grad, dvorec, graščina, fevdalna gosposka, patronat, castle chapel, castle, mansion, manor, feudal lords, patronage
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Matjaž Ambrožič je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:Kronika-2012_3.pdf
Velikost:159.73MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file17394
Odpri
Prenesi
Opis
Članek predstavlja razvoj grajskih kapel in različne oblike njihove umestitve v sklopu grajskega kompleksa. Poudari njihovo vlogo v obdobju protestantizma in protireformacije, ko so nudile zatočišča predikantom in kasneje omogočale rekatolizacijo plemstva. Arhitekturno-umetnostni razcvet so doživele v baročni dobi. Nekateri plemiči so postavili tudi votivne in pokopališke grajske kapele. V grajskih kapelah so pastoralno dejavnost opravljali grajski duhovniki — sacelani, ki so bili tudi domači učitelji. V 18. in 19. stoletju so bile grajske kapele vključene v župnijsko pastoralno dejavnost, v 19. in 20. stoletju pa so delile usodo gradov in dvorcev. Posebno vlogo je cerkvena in svetna fevdalna gosposka v vlogi patronov odigrala v življenju Cerkve na Slovenskem vse do začetka druge svetovne vojne. Njen vpliv seje odražal v cerkvenem kadrovanju in upravljanju cerkvenega premoženja.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/30503
    • naslov
      • Grajske kapele in patronatni vpliv fevdalne gosposke na cerkveno življenje
      • Castle chapels and the patronage influence of feudal lords on religious life
      • Burg- und Schlosskapellen und die Rolle der Herrschaftspatronate auf das kirchliche Leben
    • ustvarjalec
      • Matjaž Ambrožič
    • soavtor
      • Miha Preinfalk (odg. ur.)
      • Barbara Šterbenc Svetina (teh. ur.)
      • Manca Gašperšič (prev.)
      • Metoda Kokole (prev.)
      • Luka Vidmar (prev.)
      • Irena Bruckmüller (prev.)
    • predmet
      • grajska kapela
      • grad
      • dvorec
      • graščina
      • fevdalna gosposka
      • patronat
      • castle chapel
      • castle
      • mansion
      • manor
      • feudal lords
      • patronage
    • opis
      • Članek predstavlja razvoj grajskih kapel in različne oblike njihove umestitve v sklopu grajskega kompleksa. Poudari njihovo vlogo v obdobju protestantizma in protireformacije, ko so nudile zatočišča predikantom in kasneje omogočale rekatolizacijo plemstva. Arhitekturno-umetnostni razcvet so doživele v baročni dobi. Nekateri plemiči so postavili tudi votivne in pokopališke grajske kapele. V grajskih kapelah so pastoralno dejavnost opravljali grajski duhovniki — sacelani, ki so bili tudi domači učitelji. V 18. in 19. stoletju so bile grajske kapele vključene v župnijsko pastoralno dejavnost, v 19. in 20. stoletju pa so delile usodo gradov in dvorcev. Posebno vlogo je cerkvena in svetna fevdalna gosposka v vlogi patronov odigrala v življenju Cerkve na Slovenskem vse do začetka druge svetovne vojne. Njen vpliv seje odražal v cerkvenem kadrovanju in upravljanju cerkvenega premoženja.
      • The article presents the development of castle chapels and various ways in which they were incorporated into castle complexes. The emphasis is on their role in the period of Protestantism and Counter-Reformation, when they offered shelter to predikants and later enabled the re-Catholicization of the nobility. They reached their artisticarchitectural peak in the Baroque period. Some noblemen also set up votive and cemetery chapels. In castle chapels the pastoral activities were performed by castle chaplains - sacelani, who also served as teachers of the castle. In the 18th and 19th centuries castle chapels were incorporated into parish pastoral activities. In the 19th and 20th centuries they shared the same fate as castles and mansions. The ecclesiastical and lay feudal nobility maintained their special role exercising patronage in the life of the Church in the Slovenian territory until the beginning of the Second World War. Their influence was also manifested in ecclesiastical staffing and administration ofchurch property.
    • založnik
      • Zveza zgodovinskih društev Slovenije
    • datum
      • 2012
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd