logo
POPISI

/

Serijske publikacije

/

Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino

Grajske kapele in patronatni vpliv fevdalne gosposke na cerkveno življenje

Avtor(ji):Matjaž Ambrožič
Soavtor(ji):Miha Preinfalk (odg. ur.), Barbara Šterbenc Svetina (teh. ur.), Manca Gašperšič (prev.), Metoda Kokole (prev.), Luka Vidmar (prev.), Irena Bruckmüller (prev.)
Leto:2012
Založnik(i):Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana
Vir(i):Kronika, 2012, št. 3
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:grajska kapela, grad, dvorec, graščina, fevdalna gosposka, patronat, castle chapel, castle, mansion, manor, feudal lords, patronage
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Matjaž Ambrožič je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:Kronika-2012_3.pdf
Velikost:159.73MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file17394
Odpri
Prenesi
Opis
Članek predstavlja razvoj grajskih kapel in različne oblike njihove umestitve v sklopu grajskega kompleksa. Poudari njihovo vlogo v obdobju protestantizma in protireformacije, ko so nudile zatočišča predikantom in kasneje omogočale rekatolizacijo plemstva. Arhitekturno-umetnostni razcvet so doživele v baročni dobi. Nekateri plemiči so postavili tudi votivne in pokopališke grajske kapele. V grajskih kapelah so pastoralno dejavnost opravljali grajski duhovniki — sacelani, ki so bili tudi domači učitelji. V 18. in 19. stoletju so bile grajske kapele vključene v župnijsko pastoralno dejavnost, v 19. in 20. stoletju pa so delile usodo gradov in dvorcev. Posebno vlogo je cerkvena in svetna fevdalna gosposka v vlogi patronov odigrala v življenju Cerkve na Slovenskem vse do začetka druge svetovne vojne. Njen vpliv seje odražal v cerkvenem kadrovanju in upravljanju cerkvenega premoženja.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/30503
    • naslov
      • Grajske kapele in patronatni vpliv fevdalne gosposke na cerkveno življenje
      • Castle chapels and the patronage influence of feudal lords on religious life
      • Burg- und Schlosskapellen und die Rolle der Herrschaftspatronate auf das kirchliche Leben
    • avtor
      • Matjaž Ambrožič
    • soavtor
      • Miha Preinfalk (odg. ur.)
      • Barbara Šterbenc Svetina (teh. ur.)
      • Manca Gašperšič (prev.)
      • Metoda Kokole (prev.)
      • Luka Vidmar (prev.)
      • Irena Bruckmüller (prev.)
    • predmet
      • grajska kapela
      • grad
      • dvorec
      • graščina
      • fevdalna gosposka
      • patronat
      • castle chapel
      • castle
      • mansion
      • manor
      • feudal lords
      • patronage
    • opis
      • Članek predstavlja razvoj grajskih kapel in različne oblike njihove umestitve v sklopu grajskega kompleksa. Poudari njihovo vlogo v obdobju protestantizma in protireformacije, ko so nudile zatočišča predikantom in kasneje omogočale rekatolizacijo plemstva. Arhitekturno-umetnostni razcvet so doživele v baročni dobi. Nekateri plemiči so postavili tudi votivne in pokopališke grajske kapele. V grajskih kapelah so pastoralno dejavnost opravljali grajski duhovniki — sacelani, ki so bili tudi domači učitelji. V 18. in 19. stoletju so bile grajske kapele vključene v župnijsko pastoralno dejavnost, v 19. in 20. stoletju pa so delile usodo gradov in dvorcev. Posebno vlogo je cerkvena in svetna fevdalna gosposka v vlogi patronov odigrala v življenju Cerkve na Slovenskem vse do začetka druge svetovne vojne. Njen vpliv seje odražal v cerkvenem kadrovanju in upravljanju cerkvenega premoženja.
      • The article presents the development of castle chapels and various ways in which they were incorporated into castle complexes. The emphasis is on their role in the period of Protestantism and Counter-Reformation, when they offered shelter to predikants and later enabled the re-Catholicization of the nobility. They reached their artisticarchitectural peak in the Baroque period. Some noblemen also set up votive and cemetery chapels. In castle chapels the pastoral activities were performed by castle chaplains - sacelani, who also served as teachers of the castle. In the 18th and 19th centuries castle chapels were incorporated into parish pastoral activities. In the 19th and 20th centuries they shared the same fate as castles and mansions. The ecclesiastical and lay feudal nobility maintained their special role exercising patronage in the life of the Church in the Slovenian territory until the beginning of the Second World War. Their influence was also manifested in ecclesiastical staffing and administration ofchurch property.
    • založnik
      • Zveza zgodovinskih društev Slovenije
    • datum
      • 2012
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd
    Citirano v (1)
    TipologijaAvtor(ji)NaslovKrajZaložbaLeto
    1.01 Izvirni znanstveni članekFirst, BlaženkaRibniško obdobje Mojstra HGG : zgodovinske okoliščine nastanka Geigerjevih slik v ribniški župnijiLjubljanaZveza zgodovinskih društev Slovenije2018
    Seznam literature v delu (23)
    StranAvtorNaslovVirKrajZaložbaLeto
    572Ambrožič, MatjažLjubljanski knezoškof dr. Janez Zlatoust Pogačar : njegova verska, kulturna in politična vloga za zgodovino SlovencevActa Ecclesiastica SloveniaeLjubljanaInštitut za zgodovino cerkve pri Teološki fakulteti2003
    572Ambrožič, MatjažPatronatne pravice in obveznosti gospostva GrmačeKronika2011
    572Ambrožič, MatjažPatronatno pravo in jožefinski patronati kranjskega verskega skladaBogoslovni vestnik2012
    573Ambrožič, MatjažPrvih 1000 let krščanstva na SlovenskemLjubljanaTeološka fakulteta2010
    573Dolinar, France M.Cerkvenopravni položaj freisinške in briksenske posesti v oglejskem patriarhatuBlaznikov zbornik: In memoriam Pavle BlaznikLjubljana - Škofja LokaZaložba ZRC, ZRC SAZU2005
    573Gnirs, AntonAlte und neue KirchenglockenWienKunstverlag Anton Schroll1917
    573Lavtižar, JosipZgodovina župnij in zvonovi v dekaniji RadolicaLjubljana: SamozaložbaLjubljana1897
    573Pokorn, FrančišekSematizem duhovnikov in duhovnij v ljubljanski nadškofiji l. 1788.LjubljanaKnezoškofijski ordinariat ljubljanski1908
    573Reisp, BrankoGrad FužineMariborObzorja1991
    573Sapač, IgorGrajske stavbe v zahodni Sloveniji 22. Brda in Zgornje PosočjeLjubljanaViharnik2011
    Sapač, IgorGrajske stavbe v osrednji Sloveniji. 3, Notranjska. Knj. 3, Porečje Reke z BrkiniLjubljanaViharnik2007
    573Steska, ViktorDoneski k zgodovini kočevske fareZgodovinski zbornik1897
    573Stopar, IvanGradovi na SlovenskemLjubljanaCankarjeva založba1986
    573Stopar, IvanGrajske stavbe v osrednji Sloveniji. 1, Gorenjska. Knj. 5, Med Goričanami in GamberkomLjubljanaViharnik2000
    573Stopar, IvanGrajske stavbe v osrednji Sloveniji 11. Dolenjska. Knj. 1, Porečje KrkeLjubljanaViharnik2000
    573Stopar, IvanGrajske stavbe v osrednji Sloveniji 13. Dolenjska. Knj. 3, Porečje Temenice in MirneLjubljanaViharnik2002
    573Stopar, IvanGrajske stavbe v vzhodni Sloveniji. Knj. 3, Spodnja Savinjska dolina : občine Celje, Hrastnik, Laško, ŽalecLjubljanaZaložba Park, Znanstveni tisk1992
    573Stopar, IvanGrajske stavbe v vzhodni Sloveniji. Knj. 4, Med Solčavskim in Kobanskim : občine Mozirje, Velenje, Slovenj Gradec, Ravne, Dravograd, Radlje, Maribor-RušeLjubljanaViharnik1993
    573Stopar, IvanGrajske stavbe v vzhodni Sloveniji. Knj. 5, Med Kozjanskim in porečjem Save : občine Brežice, Krško, Sevnica, Šentjur pri Celju, Šmarje pri JelšahLjubljanaViharnik1993
    573Stopar, IvanGrajske stavbe v osrednji Sloveniji 6. Gorenjska. Knj. 1, Ob zgornjem toku SaveLjubljanaViharnik1996
    573Stopar, IvanGrajske stavbe v osrednji Sloveniji 7. I, Gorenjska. Knj. 2, Območje Kamnika in Kamniške BistriceLjubljanaViharnik1997
    573Stopar, IvanRazvoj srednjeveške grajske arhitekture na Slovenskem ŠtajerskemLjubljanaSlovenska matica1977
    573Stopar, IvanGrajske stavbe v osrednji Sloveniji 8. I. Gorenjska. Knj. 3. Med Polhovim Gradcem in SmlednikomLjubljanaViharnik1998