Grajski okrasni vrtovi so bili nosilci sporočil za družbo in bližnjo okolico ter so hkrati predstavljali uporabno
površino. Okolici so lahko sporočali, kakšen položaj je imel naročnik v družbi, kakšne so bile njegove politične
ambicije ali finančne zmožnosti, veliko je bilo mogoče razbrati tudi o njegovi izobrazbi, razgledanosti, okusu in
želji po sledenju sodobnim trendom vrtne umetnosti. Poleg tega pa so grajski okrasni vrtovi predstavljali površino z
različnimi rabami. Sprva je bila poudarjena utilitarna raba (gojenje zelišč, zelenjave ipd.), ki jo je v manjši meri
dopolnjeval okrasni program. Ta je počasi zavzel večino grajskih vrtnih površin in nudil prostor zabavam, slavju,
druženju, različnim uprizoritvam, igri ter občudovanju umetniških elementov in tehničnih znanj, ki so npr.
omogočala vodne igre, ali redkih rastlinskih vrst.