logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino

Slovenski gradovi - prezrta dediščina

Avtor(ji):Ivan Stopar
Soavtor(ji):Miha Preinfalk (odg. ur.), Barbara Šterbenc Svetina (teh. ur.), Manca Gašperšič (prev.), Metoda Kokole (prev.), Luka Vidmar (prev.), Irena Bruckmüller (prev.)
Leto:2012
Založnik(i):Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana
Vir(i):Kronika, 2012, št. 3
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:gradovi, dvorci, Slovenija, kastelologija, arhitektura, konservatorstvo, castles, mansions, Slovenia, castellology, architecture, conservation works
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Ivan Stopar je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:Kronika-2012_3.pdf
Velikost:159.73MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file17394
Odpri
Prenesi
Opis
Usoda je bila gradovom na Slovenskem po razpadu Avstro-Ogrske večinoma nenaklonjena. Zlasti med drugo svetovno vojno in po njej je bilo veliko grajskih stavb uničenih ali namenjenih za nove, praviloma neprimerne dejavnosti. Tudi različne stroke so se gradovom večinoma izogibale. Kljub določenim poskusom sistematičnega raziskovanja gradov v začetku 20. stoletja je do večjega preboja na tem področju prišlo šele v povojnem obdobju z raziskavami Ivana Komelja. Narejeni so bili prvi koraki k spoznanju, da zahteva preučevanje grajske arhitekture poseben metodološki pristop. Tako so bili ustvarjeni tudi prvi zametki nove stroke, kastelologije. V zvezi s tem so se povečala tudi prizadevanja za ohranitev grajske arhitekture, kipa zelo pogosto niso obrodila želenih sadov. Po letu 1990 se je stanje na področju ohranjanja gradov delno izboljšalo (kar nekaj gradov je bilo popolnoma obnovljenih), delno pa poslabšalo, saj so zaradi pomanjkanja finančnih sredstev mnoge grajske stavbe dokončno propadle.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/30493
    • naslov
      • Slovenski gradovi - prezrta dediščina
      • Slovenian castles - the overlooked heritage
      • Dis slowenischen Burgen und Schlösser - das übersehene Erbe
    • ustvarjalec
      • Ivan Stopar
    • soavtor
      • Miha Preinfalk (odg. ur.)
      • Barbara Šterbenc Svetina (teh. ur.)
      • Manca Gašperšič (prev.)
      • Metoda Kokole (prev.)
      • Luka Vidmar (prev.)
      • Irena Bruckmüller (prev.)
    • predmet
      • gradovi
      • dvorci
      • Slovenija
      • kastelologija
      • arhitektura
      • konservatorstvo
      • castles
      • mansions
      • Slovenia
      • castellology
      • architecture
      • conservation works
    • opis
      • Usoda je bila gradovom na Slovenskem po razpadu Avstro-Ogrske večinoma nenaklonjena. Zlasti med drugo svetovno vojno in po njej je bilo veliko grajskih stavb uničenih ali namenjenih za nove, praviloma neprimerne dejavnosti. Tudi različne stroke so se gradovom večinoma izogibale. Kljub določenim poskusom sistematičnega raziskovanja gradov v začetku 20. stoletja je do večjega preboja na tem področju prišlo šele v povojnem obdobju z raziskavami Ivana Komelja. Narejeni so bili prvi koraki k spoznanju, da zahteva preučevanje grajske arhitekture poseben metodološki pristop. Tako so bili ustvarjeni tudi prvi zametki nove stroke, kastelologije. V zvezi s tem so se povečala tudi prizadevanja za ohranitev grajske arhitekture, kipa zelo pogosto niso obrodila želenih sadov. Po letu 1990 se je stanje na področju ohranjanja gradov delno izboljšalo (kar nekaj gradov je bilo popolnoma obnovljenih), delno pa poslabšalo, saj so zaradi pomanjkanja finančnih sredstev mnoge grajske stavbe dokončno propadle.
      • Most castles in the Slovenian territory were facing a bleak fate after the disintegration of Austria-Hungary. Especially during and after the Second World War many castle buildings were destroyed or designated for new, usually unsuitable functions. Various scholarly fields, too, tended to avoid castles. Despite certain attempts being made at conducting systematic research of castles in the early 20th century, a major breakthrough in this field was achieved in the postwar years by Ivan Komelj and his research. The first strides were made towards the realisation that studying castle architecture requires a specific methodological approach. This realisation drew the first contours of a new scholarly field, castellology, and promoted the efforts to preserve castle architecture, which were very often futile. After 1990 the situation in castle preservation partly improved (with a fair number of castles being completely renovated) and partly also deteriorated, with many castle buildings falling to complete ruin due to the lack of funds.
    • založnik
      • Zveza zgodovinskih društev Slovenije
    • datum
      • 2012
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd