Institut vinskih kraljic je format trženja vina, ki je prenesen iz nemško govorečih držav in se je razmahnil na nacionalnem, regionalnem in lokalnem nivoju po letu 1991. Poleg tega, da se v četrt stoletja ni uspel izviti iz kalupa lepotnih tekmovanj, pa vpeljuje tudi mnoge diskriminacijske elemente. Izvoljena vinska kraljica ali princesa za določen čas enega ali dveh let sprejme svoje nove častne funkcije – promocijo slovenskih vin in krepitev kulture pitja vina, pri čemer pa se velikokrat pojavlja kot neplačana prostovoljka, ali pa kot polprofesionalka, nad katero pokroviteljsko bdijo starejši moški z drugimi častnimi vinskimi nazivi. Neplačano in karitativno delo vinskih kraljic sodi v koncept t. i. domačega dela, znotraj katerega se umešča med odnosno ali relacijsko delo ter potrošniško delo. Pri tem se vinske kraljice ukvarjajo s čustvi drugih (npr. vzgajajo mlade h kvalitetnemu pitju vina), z organizacijo potrošnje vina, priučijo se obvladovanja komunikacij z institucijami, ki sodelujejo v pridelavi, proizvodnji in distribuciji vina (npr. z nastopi na vinskih sejmih in drugih dogodkih). Da bi delo vinskih kraljic lahko ostalo neplačano, je opredeljeno kot družbena čast. Neplačano delo se deloma kompenzira z dostopom do nekaterih dobrin: npr. vinska kraljica lahko po preteku mandata odkupi sponzorski avto po ugodni ceni, slavnostna obleka ji je podarjena v trajno last, ostanejo ji nekatera sponzorska darila, npr. športne naprave, na simbolnem nivoju ji ostane mreža ljudi, ki jih je srečala v svoji kraljičini karieri, ipd. Neplačano delo vinske kraljice večinoma sprejmejo kot dejstvo. Vse pogosteje se neplačanemu delu za primarno funkcijo vinskih kraljic, torej vzgoji za kulturno pitje in promociji vin, pridružijo še druge neplačane funkcije, ki promovirajo kozmetično in modno industrijo. Tako vinske kraljice kar same razširjajo informacije o veščinah svojih kozmetičark, frizer ali stilistk, ki jih urejajo za vinske dogodke, kar se jim celo zdi stvar prestiža. Vinske kraljice očitno vstopajo v javno sfero s svojim neplačanim delom in nezadostnim zavedanjem o tem, da se vinska idr. industrija krepi na njihovih plečih, kar je vprašljiva popotnica za emancipacijo žensk.