logo

/

Neobjavljeno

/

Nadgrajena resničnost

Povzetek: Fištamija/Vicedomski dvorec, Deželni dvorec, Univerza


Avtor(ji):Mitja Sunčič
Leto:2011
Založnik(i):Inštitut za novejšo zgodovino
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:Ljubljana, Kongresni trg, univerza
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Mitja Sunčič je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Opis
Na najbolj reprezentativni lokaciji južnega konca trga dominira stavba univerze. V preteklosti je na njenem mestu stala stavba Fištamije, deželnoknežjega vicedomskega dvorca, zgrajena pred letom 1511. V poslopju so do konca 18. stoletja uradovali in stanovali namestniki deželnega vladarja in celo sam cesar, kadar ga je pot zanesla v Ljubljano. Od leta 1793 je bil v dvorcu sedež kranjske deželne vlade. Ugledni evropski državniki so poslopje s svojo prisotnostjo počastili leta 1821, ko je v njej potekal znameniti kongres, predstavljajoč politični zaključek napoleonskih vojn. Po potresu leta je bilo potrebno stavbo zaradi utrpelih poškodb porušiti in jo na novo postaviti v slogu nemške neorenesanse. Mogočno poslopje deželnega dvorca (sedeža kranjskega deželnega zbora) z osrednjim dvoriščem so sezidali v letih 1899 do 1902. V spremenjenih političnih razmerah po prvi svetovni vojni, ko zaradi razpada Habsburške monarhije potrebe po kranjskem deželnem zboru ni več bilo, je v stavbi prostore dobila leta 1919 ustanovljena ljubljanska univerza.
Metapodatki (11)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/2912
    • naslov
      • Povzetek: Fištamija/Vicedomski dvorec, Deželni dvorec, Univerza
    • avtor
      • Mitja Sunčič
    • predmet
      • Ljubljana
      • Kongresni trg
      • univerza
    • opis
      • Na najbolj reprezentativni lokaciji južnega konca trga dominira stavba univerze. V preteklosti je na njenem mestu stala stavba Fištamije, deželnoknežjega vicedomskega dvorca, zgrajena pred letom 1511. V poslopju so do konca 18. stoletja uradovali in stanovali namestniki deželnega vladarja in celo sam cesar, kadar ga je pot zanesla v Ljubljano. Od leta 1793 je bil v dvorcu sedež kranjske deželne vlade. Ugledni evropski državniki so poslopje s svojo prisotnostjo počastili leta 1821, ko je v njej potekal znameniti kongres, predstavljajoč politični zaključek napoleonskih vojn. Po potresu leta je bilo potrebno stavbo zaradi utrpelih poškodb porušiti in jo na novo postaviti v slogu nemške neorenesanse. Mogočno poslopje deželnega dvorca (sedeža kranjskega deželnega zbora) z osrednjim dvoriščem so sezidali v letih 1899 do 1902. V spremenjenih političnih razmerah po prvi svetovni vojni, ko zaradi razpada Habsburške monarhije potrebe po kranjskem deželnem zboru ni več bilo, je v stavbi prostore dobila leta 1919 ustanovljena ljubljanska univerza.
    • založnik
      • Inštitut za novejšo zgodovino
    • datum
      • 2011
      • 17. 11. 2011
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • pokritost
      • pokritost: novi vek, 19. stoletje, 20. stoletje, Ljubljana
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd