Avtor predstavlja vprašanje »pripadnosti« Žumberčanov in Marindolcev, prebivalcev dveh mejnih enklav na kranjsko-hrvaški meji (danes slovensko-hrvaška meja), ki so spadali do leta 1881 pod Vojno krajino. Območje sta si po koncu Vojne krajine lastila tako Kranjska kot Hrvaška. Prebivalstvo je definirala tudi veroizpoved: grkokatoliška (Žumberk) in pravoslavna (Marindol). Območje je po letu 1881 začasno pripadlo Hrvaški, spor pa se do konca habsburške monarhije ni razrešil. Da si prebivalci teh predelov o svoji pripadnosti niso bili edini, kažejo peticije, ki so zahtevale tako priključitev Hrvaški kot priključitev Kranjski. Članek prikazuje tudi življenjske razmere Žumberčanov in Marindolcev ter jih povezuje z opredelitvijo za Kranjsko ali Hrvaško.