V letih 1939-1940 so srbski, hrvaški in slovenski časopisi razmeroma veliko pisali o prostozidarstvu. V Dravski banovini se je s temo posebej zavzeto ukvarjal katoliški Slovenec, ki je svoje bralce avgusta leta 1940 - dobre tri mesece po "umestitvi" edine predvojne slovenske prostozidarske lože Valentin Vodnik v Ljubljani - obvestil o njeni ustanovitvi. Toda števila članov ljubljanske lože in njihovih imen Slovenčevim novinarjem in urednikom ni uspelo izvedeti, saj jih niso omenjali. Domnevali so le, da je število v "Vodnikovem venčku" zbranih prostozidarjev razmeroma skromno in je "večina slovenskih prostozidarjev včlanjenih v srbskih in hrvaških ložah". Da pri Slovencu imen članov ljubljanske lože niso poznali, razkriva tudi kratek, 15. novembra 1940 objavljen sestavek z naslovom "Kdo so bili člani framasonskih lož". Sestavek je povzemal v socialistični Delavski politiki objavljen zapis o članih prostozidarske lože Maksimiljan Vrhovac v Zagrebu in poimensko našteval v njej včlanjene Slovence. Piscu izvirnega, v Delavski politiki objavljenega prispevka in Slovenčevemu sodelavcu, ki je zapis priredil za objavo v Slovencu, očitno ni bilo znano, da je večina imenovanih in naštetih že v drugi polovici tridesetih let, ko so se začele priprave za ustanovitev lože v Ljubljani, dobila odpustnico iz lože Maksimiljan Vrhovac in so po "umestitvi" lože Valentin Vod­nik spomladi leta 1940 predstavljali njeno člansko jedro.