Ko so se v Čarobni gori Thomasa Manna udeleženci znamenitega disputa med leporečnim liberalcem Lodovicom Settembrinijem in totalitarizme 20. stoletja napovedujočim »malim jezuitom« Leom Nafto kratko dotaknili bližajoče se vojne nevarnosti, je glavni junak romana Hans Kastorp izjavil, da politike ne razume in ga ne zanima. Toda ob »velikem tresku«, kot to imenuje Mann, je Kastorp »svojo malo usodo« brez obotavljanja povezal z nemško in obče evropsko, saj je skupaj z milijoni mladih ljudi brez pomislekov odšel na bojišče in izginil v vojnem požaru. V Kastorpu naj bi bilo precej Mannovega, avtobiografskega. Kot je znano, je rastoči vojni vihar sprva tudi Thomas Mann razglašal za »čiščenje, osvobajanje in veličastno upanje«, nato pa je v letih množičnega ubijanja spremenil stališče in ugotovil, da sta »velika vojna« obrat in meja, ki sta globoko »razklala življenje in zavest«.