logo
POPISI

/

Serijske publikacije

/

Zgodovina za vse

Promenada v Ljubljani

Kaj je promenada?
Avtor(ji):Katja Jerman
Soavtor(ji):Janez Cvirn (ur.)
Leto:2002
Založnik(i):Zgodovinsko društvo, Celje
Vir(i):Zgodovina za vse, 2002, št. 1
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:promenade, Ljubljana, zgodovinski pregledi, social history, social life, promenade, Ljubljana
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Katja Jerman je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:2002_1_Zgodovina-za-vse.pdf
Velikost:5.33MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file291
Odpri
Prenesi
Opis
Promenada je bila navada, ki se je v času po francoski revoluciji vedno bolj selila izven zasebnih vrtov na ulice in tudi že v prve javne parke in drevorede. Urbanistične preureditve mest predvsem v 19. stoletju so upoštevale tudi to navado in tako so številna mesta pridobila prostore, namenjene sprehajanju - eno izmed takih mest je bila tudi Ljubljana. Sprehajanje je že od samega začetka za obiskovalce nedeljske ali pa vsakodnevne promenade imelo predvsem družabni značaj. Promenada je po drugi svetovni vojni ostala le še v pripovedovanju, v obujenih spominih in na številnih promenadnih fotografijah.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/2386
    • naslov
      • Promenada v Ljubljani
      • Kaj je promenada?
      • The promenade in Ljubljana
      • Die Promenade in Ljubljana
    • avtor
      • Katja Jerman
    • soavtor
      • Janez Cvirn (ur.)
    • predmet
      • promenade
      • Ljubljana
      • zgodovinski pregledi
      • social history
      • social life
      • promenade
      • Ljubljana
    • opis
      • In the time after the French Revolution, the promenade was a trend that was moving increasingly out of private gardens onto the streets, and also to the first public gardens and tree-lined avenues cropping up in the city. Particularly in the 19lh century, the urban redevelopment of the cities also took into consideration this habit, as a result of which numerous cities set aside places for walking - amongst them also Ljubljana. From its very beginnings, the custom of going for a walk was mostly a social event for all those who engaged in this exercise of a Sunday or other afternoon. After the Second World War, the promenade - both custom and walkway alike - remained only in memory, as a theme for reminiscences, or a scene preserved on numerous photographs.
      • Promenada je bila navada, ki se je v času po francoski revoluciji vedno bolj selila izven zasebnih vrtov na ulice in tudi že v prve javne parke in drevorede. Urbanistične preureditve mest predvsem v 19. stoletju so upoštevale tudi to navado in tako so številna mesta pridobila prostore, namenjene sprehajanju - eno izmed takih mest je bila tudi Ljubljana. Sprehajanje je že od samega začetka za obiskovalce nedeljske ali pa vsakodnevne promenade imelo predvsem družabni značaj. Promenada je po drugi svetovni vojni ostala le še v pripovedovanju, v obujenih spominih in na številnih promenadnih fotografijah.
      • Das Promenieren war eine Gewohnheit, die nach der Französischen Revolution immer mehr aus den Privatgärten auf die Gassen und auch in die ersten öffentlichen Parks und Alleen übersiedelte. Die urbanistischen Umgestaltungen der Städte berücksichtigten insbesondere im 19. Jahrhundert auch diese Gewohnheit und so bekamen zahlreiche Städte - darunter auch Ljubljana - Gebiete, die dem Promenieren zugedacht waren. Das Spazierengehen hatte für die Besucher der sonntäglichen oder alltäglichen Promenade von Anfang an einen bedeutenden gesellschaftlichen Charakter. Die Promenade war eine Gelegenheit zum Kommunizieren, zum gegenseitigen Kennenlernen und Knüpfen von Kontakten, zum Austausch von Meinungen und Informationen, zum Zeigen modischer Bekleidungsneuheiten, ein Raum, um sich zu treffen - wobei alles im Rahmen der vorgeschriebenen Etikette und unter dem wachsamen Auge der Älteren ablaufen sollte. Für einige Berufe diente die Arbeit in der Zeit der Promenade bzw. auf der Promenade selbst dem Broterwerb. Der Zweite Weltkrieg veränderte nicht nur die politischen Landkarten, sondern brachte auch gesellschaftliche Veränderungen mit sich und wirkte sich insbesondere auf das Verbringen der Sonntage aus. Die Aufbauaktionen verhinderten, daß die Jugend an der Promenade teilnehmen konnte, was aber nicht der einzige Grund war, daß dieser Brauch langsam in Vergessenheit geriet. Das Mißtrauen und die Vorsicht beim Kommunizieren führten dazu, daß die Menschen im Kreis der Familie und Freunde blieben und sich hierher auch alle Debatten verlagerten, die zuvor so lebhaft auf den Straßen geführt worden waren.
    • založnik
      • Zgodovinsko društvo
    • datum
      • 2002
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd
    Citirano v (2)
    TipologijaAvtor(ji)NaslovKrajZaložbaLeto
    1.01 Izvirni znanstveni članekKermavnar, SimonaLitoželezni molosi pred Tivolskim dvorcem v Ljubljani v evropskem kontekstuLjubljanaZveza zgodovinskih društev Slovenije2019
    2.01 Znanstvena monografijaŠorn, MojcaŽivljenje Ljubljančanov med drugo svetovno vojnoLjubljanaInštitut za novejšo zgodovino2007
    Seznam literature v delu (3)
    StranAvtorNaslovVirKrajZaložbaLeto
    85Fischer, JasnaOris razvoja prebivalstva v Ljubljani in njegova družbena sestava od sredine 19. stoletja do 1918Kronika1981
    16Studen, AndrejStanovati v Ljubljani : socialnozgodovinski oris stanovanjske kulture Ljubljančanov pred prvo svetovnovojnoLjubljanaISH1995
    31Šorn, MojcaNačin preživljanja prostega časa meščanov Dunaja in Ljubljane od druge polovice 19. stoletja do 30-ih let 20. stoletjaLjubljana1996