logo
POPISI

/

Serijske publikacije

/

Zgodovina za vse

»Serilnik« - preprost izraz za stranišče

Kako lahko tudi najbolj potrebna skrita reč pripomore k bogastvu knjižnega jezika
Avtor(ji):Alenka Kačičnik Gabrič
Soavtor(ji):Andrej Studen (ur.)
Leto:2005
Založnik(i):Zgodovinsko društvo, Celje
Vir(i):Zgodovina za vse, 2005, št. 1
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:higiena, serilniki, stranišča, hygiene, toilettes, 19th century, Slovenia
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Alenka Kačičnik Gabrič je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:Zgodovina za vse 2005-1.pdf
Velikost:11.26MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file61680
Odpri
Prenesi
Opis
Vzdrževanje čistoče je bilo nekdaj nekaj, Čemur ljudje niso posvečali nobene pozornosti, saj zavedanja o pomembnosti higiene predvsem med preprostim ljudstvom sploh ni bilo. Predvsem na podeželju so bile higienske razmere obupne. Da je bil razvoj na področju higiene zelo počasen, priča tudi podatek, da Slovenci do srede 19. stoletja tudi izraza za stranišče še nismo imeli. Naši predniki so za »posvečeni« prostor uporabljali tujke. Dokler pa se ni dokončno uveljavil knjižni izraz stranišče, so bili ponekod v uporabi tudi lokalni izrazi, uporabljani v ozkih krogih uporabnikov. Večine izrazov verjetno ne bomo nikoli izvedeli, en, do sedaj nepoznan, pa se je slučajno pojavil v končni izjavi ob poravnavi spora med dvema sosedoma v Ilirski Bistrici.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/2196
    • naslov
      • »Serilnik« - preprost izraz za stranišče
      • Kako lahko tudi najbolj potrebna skrita reč pripomore k bogastvu knjižnega jezika
      • The "crapper" - a simple term denoting the toilet
      • How even the most necessary hidden facility can contribute to the richness of a language's vocabulary
      • „Serilnik" [abort] - ein einfacher Ausdruck für Klosett
      • Wie auch die notwendigste verborgene Sache zum Reichtum der Schriftsprache beitragen kann
    • avtor
      • Alenka Kačičnik Gabrič
    • soavtor
      • Andrej Studen (ur.)
    • predmet
      • higiena
      • serilniki
      • stranišča
      • hygiene
      • toilettes
      • 19th century
      • Slovenia
    • opis
      • Maintaining hygiene was, in days gone by, apparently something that people simply didn't pay any attention to, as people in those days - particularly the so-called simple folk - had little awareness of the importance of cleanliness. The level of hygiene, or rather lack of it, was particularly appalling in rural areas. Proof of the slow progress made in the field of hygiene is the fact that up until the mid 19th century, the Slovene language had no specific term to denote the toilet. When referring to this "sanctum", our predecessors resorted to the use of foreign words. Until the literary Slovenian term "stranišče" (meaning "toilet") finally came into general use, local expressions were used which, in some places, were so obscure as to be understandable to only a small circle of users. The majority of these expressions will probably never be known to us, yet one of these terms, which up until recently lay hidden in the annals of history, came to light in the final verdict of a court case pertaining to a quarrel between two neighbours in Ilirska Bistrica.
      • Vzdrževanje čistoče je bilo nekdaj nekaj, Čemur ljudje niso posvečali nobene pozornosti, saj zavedanja o pomembnosti higiene predvsem med preprostim ljudstvom sploh ni bilo. Predvsem na podeželju so bile higienske razmere obupne. Da je bil razvoj na področju higiene zelo počasen, priča tudi podatek, da Slovenci do srede 19. stoletja tudi izraza za stranišče še nismo imeli. Naši predniki so za »posvečeni« prostor uporabljali tujke. Dokler pa se ni dokončno uveljavil knjižni izraz stranišče, so bili ponekod v uporabi tudi lokalni izrazi, uporabljani v ozkih krogih uporabnikov. Večine izrazov verjetno ne bomo nikoli izvedeli, en, do sedaj nepoznan, pa se je slučajno pojavil v končni izjavi ob poravnavi spora med dvema sosedoma v Ilirski Bistrici.
      • Bis zum Beginn des 19. Jahrhunderts kannte man mancherorts auf slowenischem Gebiet nicht einmal die einfachsten Klosetts und bis zur Mitte des 19. Jahrhunderts gab es in der slowenischen Sprache auch keinen Ausdruck dafür. Für die Bezeichnung des „geweihten" Örtchens verwendeten unsere Vorfahren größtenteils Fremdwörter. Die Aufrechterhaltung der Hygiene war einst ein großes Problem. Dem Körper widmete man recht wenig Fürsorge. Die Wohnhäuser am Land waren verwahrlost, feucht, muffig und dunkel. Mancherorts gab es nur einen größeren Raum, in dem Vieh und Menschen, Gesunde und Kranke lebten. Auch die Ernährung der physisch aktiven bäuerlichen Bevölkerung war mangelhaft. Der Küchenzettel war eintönig und das Essen einfach. Man aß vor allem zu Hause erzeugte Nahrung; Fleisch als Haupteiweißquelle stand nur selten am Speiseplan, meist sonntags oder an größeren Feiertagen. Aufgrund der schlechten Hygieneverhältnisse verbreiteten sich ansteckende Krankheiten, die insbesondere im ländlichen Gebiet sehr viele Opfer forderten. Die Kindersterblichkeit war am Land höher als in der Stadt; es gab auch mehr Tuberkulose. Neue Erkenntnisse und moderne Ansichten zur Hygiene konnten sich am Land noch schwieriger durchsetzen als in den Städten. Die Bauernhäuser hatten in der Regel keine Badezimmer und Toiletten. Die Bewohner verrichteten ihre Grundbedürfnisse hinter irgendeiner Ecke, wo sie niemand sehen konnte. Kinder, die noch ohne anerzogenes Schamgefühl waren, hockten sich einfach irgendwo nieder. Als man Toiletten einzurichten begann, waren diese immer außerhalb des Hauses, im besten Fall am Ende eines Ganges. Meist diente ein in der Nähe des Schweinestalles ausgehobenes Loch mit Brettern auf beiden Seiten, auf denen man sich hinhockte, als Toilette. Später wurde der Raum eingefriedet. Die Unordentlichkeit der Toiletten störte einige, anderen war es hingegen egal, wenn rund um die Häuser unangenehme Gerüche wehten. Diesbezügliche Streitigkeiten unter Nachbarn waren keine Seltenheit. Im Jahr 1861 klagten einander zwei Nachbarn aus Ilirska Bistrica wegen einer unordentlichen Abortgrube. Aufgrund der anfänglichen Unversöhnlichkeit zog sich der Prozeß über mehrere Jahre, in denen sich die Hygienezustände rund um die Grube, in welche die Fäkalien flössen, nur noch verschlechterten. Nach langen Jahren des Streits und der Anklagen sahen die Nachbarn ein, daß sie am Ende selber eine Vereinbarung treffen müssen. In ihrer abschließenden Erklärung findet sich für die Bezeichnung des Klosetts der heute unbekannte Begriff „serilnik" [Abort], der offenbar in der Alltagssprache der Bewohner von Ilirska Bistrica gebräuchlich war, sich aber über den örtlichen Rahmen hinaus nicht durchsetzen konnte.
    • založnik
      • Zgodovinsko društvo
    • datum
      • 2005
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd
    Citirano v (2)
    TipologijaAvtor(ji)NaslovKrajZaložbaLeto
    2.01 Znanstvena monografijaRemec, MetaPodrgni, očedi, živali otrebi : higiena in snaga v dobi meščanstvaLjubljanaInštitut za novejšo zgodovino2015
    1.01 Izvirni znanstveni članekGomiršek, TanjaBivanjska kultura jugovzhodnij Brd v predmarčni dobiZgodovinsko društvo za Slovenijo2013
    Seznam literature v delu (24)
    StranAvtorNaslovVirKrajZaložbaLeto
    16Alešovec, JakobKako sem se jaz likal : povest slovenskega trpinaLjubljana-Trst1973
    19Bankl, HansBolni Habsburžani : bolezni in počutje vladarske rodbineLjubljanaZnanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije2004
    16Destovnik, IrenaMoč šibkih : razstava Ženske v času kmečkega gospodarjenjaCelovecSlovenska prosvetna zveza2002
    14Felgten, ErnestHigijena na kmetihKrško1910
    16Granda, StanePredmarčno obdobjeSlovenska kronika XIX. stoletja 1800-1860LjubljanaNova revija2001
    14Keber, KatarinaEpidemije na Slovenskem : primer kolere v 19. stoletju : magistrsko deloLjubljana2003
    15Keršič, IrenaOris stanovanjske kulture slovenskega kmečkega prebivalstva v 19. stoletjaSlovenski etnograf1988
    16Laporte, DominiqueZgodovina drekaLjubljanaŠtudentska založba2004
    14Lipič Fran, ViljemTopografija c.-kr. deželnega glavnega mesta Ljubljane z vidika naravoslovja in medicine, zdravstvene ureditve in biostatikeLjubljanaZnanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije2003
    16Makarovič, GorazdPrehrana v 19. stoletju na SlovenskemSlovenski etnograf1988
    15Pascal, DibieEtnologija spalniceLjubljana1999
    18Potočnik, BernardaHmeljnik : način življenja plemiške družine Wambolt von Umstadt med prvo in drugo svetovno vojnoLjubljana1994
    15Sandbruger, RomanDie Anfäge der KonsumgesellschaftMünchen1982
    13Sedej, IvanVsakdanje življenje večinskega prebivalstva na Slovenskem v 19. stoletjuSlovenski etnograf1991
    14Simoniti, VaskoFanfare nasiljaLjubljanaSlovenska matica2003
    15Studen, AndrejBedno življenje v prenapolnjeni sobiSlovenska kronika XIX. stoletja 1800-1860LjubljanaNova revija2001
    13Studen, AndrejProces higienizacije urbanih središč in podeželja od druge polovice 19. stoletja do druge svetovne vojneTehnološke novosti spreminjajo življenjeLjubljanaZveza prijateljev mladine Slovenije, Komisija za delo zgodovinskih krožkov2002
    13Studen, AndrejStanovati v Ljubljani : socialnozgodovinski oris stanovanjske kulture Ljubljančanov pred prvo svetovnovojnoLjubljanaISH - Institutum studiorum humanitatis1995
    14Studen, AndrejEpidemije kolere in njihov vpliv na večjo higieno mestSlovenska kronika XIX. stoletja 1800-1860LjubljanaNova revija2001
    14Tapié, Victor L.Marija Terezija : od baroka do razsvetljenstvaMariborZaložba Obzorja1991
    18Trobič, MilanFurmani po cesarskih cestah skozi Postojnska vrataLogatec2003
    14Vilfan, SergejKmečka hišaGospodarska in družbena zgodovina SlovencevLjubljanaDZS1970
    14Zonabnend, FrançoiseDolgi spomin : časi in zgodovine v vasiLjubljanaŠKUC : Filozofska fakulteta1993
    20Zupan, MarjanMoč besede ljudskega pripovedništvaBled 1000 letBled2004