Avtor opozarja na protislovne interpretacije zgodnje industrializacije v slovenskem zgodovinopisju in v zborniku Mesto in gospodarstvo, Mariborsko gospodarstvo v 20. stoletju, ki je izšel leta 2010. V zborniku tako lahko na eni strani beremo, da je Maribor po izgradnji Južne železnice v industrijskem pogledu naglo napredoval, na drugi pa stališče, da njegov razvoj ni opazneje odstopal od razvoja v ostalem slovenskem prostoru, ki ga je označevala do skoraj konca 19. stoletja let trajajoča » depresija«. Avtor se pridružuje drugemu stališču, hkrati pa obširneje predstavlja razlike v gospodarskem razvoju zgornje, osrednje in spodnje Štajerske v drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja. V sklepu članka ugotavlja, da je bil proces industrializacije in gospodarskega spreminjanja na spodnjem Štajerskem neprimerno bolj počasen kot na zgornjem Štajerskem in v Gradcu z okolico, Mariboru pa so se kot vsej spodnji Štajerki nove razvojne možnosti odprle šele po razpadu monarhije.