logo
POPISI

/

Serijske publikacije

/

Prispevki za novejšo zgodovino

Načela in počela socialistične demokracije


Avtor(ji):Zdenko Čepič
Soavtor(ji):Zdenko Čepič (odg. ur.), Damijan Guštin (gl. ur.), Tine Logar (lekt.), Borut Praper (prev.)
Leto:2011
Založnik(i):Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Zdenko Čepič je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:Prispevki_za_novejso_zgodovino_2011-1.pdf
Velikost:1.99MB
Format:application/pdf
Odpri
Prenesi
Opis
Avtor analitično predstavlja začetke političnega sistema socialistične demokracije, ki je bil značilen za večji del obstoja Jugoslavije po drugi svetovni vojni. Predstavlja bistvene poteze vpeljave tega političnega sistema, ki je bil v svetu nekaj posebnega in je obstajal le v Jugoslaviji. Pojasnjuje, kaj je bila socialistična demokracija (njena načela), na katerih osnovah je temeljila, zakaj je bila uvedena ter kdaj in kako. Vodilo socialistične demokracije je bila marksistična misel o odmiranju (ukinjanju) države kot sredstva razrednega nasilja. Država naj bi po mnenju jugoslovanskih vodilnih politikov zaradi svojega obsežnega in vsemogočnega državnega aparata postajala premočna, kar se je po njihovem mnenju zgodilo v Sovjetski zvezi. Zato so tudi na teoretičnem področju nasprotovali Stalinu in se odločili za popolnoma nasproten pogled na državo in njeno vlogo. Prvo področje ukinjanja države so videli v gospodarstvu, zato so se na temelju Marxove misli o »asociaciji neposrednih proizvajalcev« odločili za uvedbo delavskega samoupravljanja, tj. za možnost sodelovanja zaposlenih v državnih tovarnah, da ti prek svojih izvoljenih predstavnikov sodelujejo pri upravljanju (vodenju) tovarn. Drugo področje zmanjševanja vloge in moči države pa so videli v krepitvi lokalne samouprave. Na teh temeljih se je razvil politični sistem socialistične demokracije, v katerem je bilo poudarjeno razredno načelo. Oblast je pripadala delovnemu ljudstvu.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/20570
    • naslov
      • Načela in počela socialistične demokracije
      • Principles and Origins of Socialist Democracy
    • avtor
      • Zdenko Čepič
    • soavtor
      • Zdenko Čepič (odg. ur.)
      • Damijan Guštin (gl. ur.)
      • Tine Logar (lekt.)
      • Borut Praper (prev.)
    • predmet
      • Jugoslavija
      • politika
      • socializem
      • socialistična demokracija
      • (delavsko) samoupravljanje
      • Yugoslavia
      • politics
      • socialism
      • socialist democracy
      • (workers') self–management
    • opis
      • Avtor analitično predstavlja začetke političnega sistema socialistične demokracije, ki je bil značilen za večji del obstoja Jugoslavije po drugi svetovni vojni. Predstavlja bistvene poteze vpeljave tega političnega sistema, ki je bil v svetu nekaj posebnega in je obstajal le v Jugoslaviji. Pojasnjuje, kaj je bila socialistična demokracija (njena načela), na katerih osnovah je temeljila, zakaj je bila uvedena ter kdaj in kako. Vodilo socialistične demokracije je bila marksistična misel o odmiranju (ukinjanju) države kot sredstva razrednega nasilja. Država naj bi po mnenju jugoslovanskih vodilnih politikov zaradi svojega obsežnega in vsemogočnega državnega aparata postajala premočna, kar se je po njihovem mnenju zgodilo v Sovjetski zvezi. Zato so tudi na teoretičnem področju nasprotovali Stalinu in se odločili za popolnoma nasproten pogled na državo in njeno vlogo. Prvo področje ukinjanja države so videli v gospodarstvu, zato so se na temelju Marxove misli o »asociaciji neposrednih proizvajalcev« odločili za uvedbo delavskega samoupravljanja, tj. za možnost sodelovanja zaposlenih v državnih tovarnah, da ti prek svojih izvoljenih predstavnikov sodelujejo pri upravljanju (vodenju) tovarn. Drugo področje zmanjševanja vloge in moči države pa so videli v krepitvi lokalne samouprave. Na teh temeljih se je razvil politični sistem socialistične demokracije, v katerem je bilo poudarjeno razredno načelo. Oblast je pripadala delovnemu ljudstvu.
      • The author provides an analytical presentation of the beginnings of the political system referred to as socialist democracy, which existed in Yugoslavia after World War II and throughout most of its existence. He demonstrates the essential moves involved in introducing this political system, which was quite special in the world and only existed in Yugoslavia. The author explains what socialist democracy was (its principles), what foundations it was based on, as well as why, when and how it was introduced. The guidelines of socialist democracy were based on the Marxist thought about the withering (abolishment) of the state as the means of class–related violence. In the opinion of the leading Yugoslav politicians the state was becoming too strong due to its extensive and omnipotent state apparatus, which is what, according to them, happened in the Soviet Union. That is why they decided for a completely opposite outlook on the state and its role, in order to oppose Stalin also in the realm of theory. They saw economy as the first area where the state should be abolished. Thus, on the basis of Marx's deliberations about the »association of direct producers«, they decided to introduce the workers' self–management, a possibility for the employees to take part in the state–owned factories (co–operate in the management of the factory through their elected representatives). The politicians saw the strengthening of the local self–management as another area where the role and the power of the state could be diminished. On these bases the political system of the socialist democracy, in which the class principles were emphasised, was developed. The authority went to the working people.
    • založnik
      • Inštitut za novejšo zgodovino
    • datum
      • 2011
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd
    Citirano v (4)
    TipologijaAvtor(ji)NaslovKrajZaložbaLeto
    1.16 Uvodnik, predgovor, spremna besedaHadalin, JurijThe civil repressive apparatus of the second Yugoslavia and its perception among the Slovenian publicLjubljanaInštitut za novejšo zgodovino = Institute of Contemporary History2016
    1.01 Izvirni znanstveni članekČepič, ZdenkoTitoizem in konec Jugoslavije2016
    1.16 Uvodnik, predgovor, spremna besedaHadalin, JurijOtopela ost revolucije : strukturne spremembe represivnega aparata Socialistični republiki Sloveniji ter njegovo dojemanje v slovenski javnostLjubljanaInštitut za novejšo zgodovino2015
    1.16 Uvodnik, predgovor, spremna besedaČepič, ZdenkoBilo je nekoč v Jugoslaviji : (1945-91)LjubljanaInštitut za novejšo zgodovino2015
    Seznam literature v delu (34)
    StranAvtorNaslovVirKrajZaložbaLeto
    273Kardelj, EdvardProblemi naše socialistične graditveLjubljana1964
    279Koncilija, ŽigaSovjetizacija Vzhodne Evrope po drugi svetovni vojniPrispevki za novejšo zgodovino2010
    278Momčilo, PavlovićPolitički programi Demokratske, Narodne radikalne, jugoslovenske republikanske demokratske, Socijalističke stranke Jugoslavije iz 1945. godineIstorija XX. veka1985
    281Dedijer, VladimirDokumenti 1948, knjiga I.Beograd1979
    281Bekič, DarkoJugoslavija u Hladnom ratuZagreb1988
    281Jakovina, TvrdkoSocializam na američkoj pšenici (1948-1963)zagreb2002
    281Tasič, DmitarSlovenija v obrambnih načrtih Zahoda, Jugoslavije in Balkanskega paktaPrispevki za novejšo zgodovino2007
    282Đilas, MilovanPad nove klase: povest o samorazaranju komunizmaBeograd1994
    283Kardelj, EdvardBoj za priznanje in neodvisnost Jugoslavije 1944-1957Ljubljana1980
    285Vodušek Starič, JercaZačetki samoupravljanja v SlovenijiMaribor1983
    286Broz Tito, JosipSamoupravljanjeLjubljana1978
    291Režek, MatejaMed resničnostjo in iluzijo: Slovenska in jugoslovanska politika v desetletju po sporu z informbirojemLjubljana2005
    292Kidrič, BorisZbrano delo govori, članki in razprave 1949-1952, IV. knjigaLjubljana1976
    293Marx, KarlDržavljanska vojna v FrancijiIzbrana dela, IV. zvLjubljana1968
    293Lenin Vladimir, IličDržava in resolucija: marksistični nauk o državi in naloge proletariata v revolucijiLjubljana1972
    293Jogan, SavinPariška komuna 1871 in sodobna jugoslovanska občinaLjubljana1984
    275Kardelj, EdvardProblemi naše socialistične graditve, knjiga VI.Ljubljana1964
    277Kardelj, EdvardProblemi naše socialistične graditve: državna in gospodarska graditev, knjiga ILjubljana1956
    278Pavlović, MomčiloPolitički programi Demokratske, Narodne radikalne, Jugoslovenske republikanske demokratske, Socijalističke stranke Jugoslavije iz 1945. godineIstorija 20. veka1985
    281Bekić, DarkoJugoslavija u Hladnom ratuZagreb1988
    281Tvrdko, JakovinaSocializam na američkoj pšenici (1948–1963)Zagreb2002
    281Tasić, DmitarSlovenija v obrambnih načrtih Zahoda, Jugoslavije in Balkanskega paktaPrispevki za novejšo zgodovino2007
    282Đilas, MilovanPad nove klase : povest o samorazaranju komunizmaBeograd1994
    283Kardelj, EdvardBoj za priznanje in neodvisnost Jugoslavije 1944–1957Ljubljana1980
    283Smole, JožePripoved komunista novinarja (1945–1980)Ljubljana1994
    285Vodušek Starič, JercaZačetki samoupravljanja v SlovenijiMaribor1983
    285Engels, FriedrichAnti DühringLjubljana1948
    285Broz Tito, JosipSamoupravljanjeLjubljana1978
    287Kardelj, EdvardProblemi naše socialistične graditve, knjiga II : državna in gospodarska graditevLjubljana1955
    291Režek, MatejaMed resničnostjo in iluzijo: Slovenska in jugoslovanska politika v desetletju po sporu z InformbirojemLjubljana2005
    292Kidrič, BorisZbrano delo . govori, članki in razprave 1949–1952, IV. KnjigaLjubljana1976
    293Marx, KarlDržavljanska vojna v FrancijiIzbrana dela : v petih zvezkih, IV. zvezekLjubljana1968
    293Lenin Vladimir, IličDržava in revolucija : marksistični nauk o državi in naloge proletariata v revolucijiLjubljana1972
    293Jogan, SavinPariška komuna 1871 in sodobna jugoslovanska občinaLjubljana1984